Renault Megane R.S. TCe 300 Energy Trophy (2020)

Renault oziroma francoske znamke nasploh veljajo za mehke in udobne. Vseeno pa se »galski petelini« znajo izkazati in na trg poslati kaj manj lahkotnega in namenjenega predvsem vozniškim puristom, ki se kljub težkemu izstopanju iz vozila in bolečinam v sklepih, zaradi trdega podvozja, športnim hatchom nikakor ne mislijo odpovedati.

In njim na vest trka tudi Megane R.S., ki je v salone zapeljal v treh izvedbah. Klasični, Trophy in Trophy-R. Ravno pravšnji okus francoske »antimehkobe« dobite v srednjem, ki je nekakšen kompromis obeh »robnih« različic in točno v takšnem smo nekaj dni sedeli mi.

Da odpravimo tehnofile bomo nekaj stavkom namenili tehnologiji pod pločevino. Megane R.S: ima nameščen 1,8-litrski prisilno polnjeni bencinski agregat z 280 KM, v primeru Trophy izvedenke zmore dodatnih dvajset »konjev«. Slednji serijsko pripelje še športno in opazno trše podvozje Cup, zaporo diferenciala, glasnejši izpušni sistem in R.S. monitor, kjer spremljate stanje vozila in vaše dosežke. Prvi je torej nekakšna cestno kultivirana, in recimo da udobna zadevščina, medtem ko Trophy že cilja na vsakodnevne športne uživače.

Oba modela sta tovarniško opremljena s krmiljenjem 4Control, ki poskrbi za kirurško natančen odziv koles ob rahlem sukanju volanskega obroča. Občutek je res odličen in morda Megana R.S. pri tem elementu postavi pol koraka pred konkurenco. O izvedenki Trophy-R zapišimo le, da jih bodo sestavili okroglih 500 in da prihaja z Akrapovičevimi izpušnimi cevmi ter je izdatno oplemenitena s karbonom, ki zaradi nizke mase poskrbi za še več zabave. Vendar je to že povsem dirkaško usmerjena izvedenka, medtem ko je Trophy še vedno vsakodnevno uporaben. Če ste se pripravljeni odpovedati komoditeti, seveda.

Agregat je vidno nabrit in v spodnjih prestavah (ročnega) menjalnika na vsak način želi postrgati vrhnjo plast asfalta, zato morate športnega Megana res dobro krotiti. Lahko se pelje krotko kot njegov nič kaj športen »brat« z 1,3-litrskim turbobencincem, ob potisku stopalke za plin v dno karoserije pa se prebudi vsa konjenica in prične podivjano galopirati. Bodite pripravljeni, sicer vam grozi izguba oprijema in … panično zaviranje in nič resnega v najboljšem primeru.

Podvozje Cup je odlično in z zelo malo nagibanja sledi ostrim zavojem cest zunaj mesta, medtem ko vam hkrati na licu mesta nakaže prav vse luknje v asfaltu. Tudi tiste majhne, ki jih navadno prevozite ne da bi se njihovega obstoja zavedali. Torej, pogon in podvozje sta odlična in zahtevata suverenega krotilca, manjša kritika morda leti na ročni menjalnik. Ta je precej trd in zahteva odločno desnico, smo pa v uredništvu prepričani, da bi samodejni EDC z dvema sklopkama poskrbel za več zabave.

Ob njegovem nakupu, ki vas olajša za slaba dva tisočaka, dobite še tehnologiji Launch Control in Multi Change Down. Obe poskrbita za optimalno pospeševanje – prva z mesta, druga pa iz hitrih zavojev, ki v tem vozilu nedvomno rišejo nasmeh. Ne glede na menjalnik bo R.S. Trophy poskrbel, da bo okolica vedela kdo prihaja izza zavoja. V programu Sport ali Race se iz izpušnega sistema ob popustitve stopalke za plin sliši tisto športno »pokanje«, ki zasvoji že ob prvem tonu celotne melodije, ki vas spremlja na vaši poti.

Povsem osnovni Megane R.S. za vpis v lastniško knjižico zahteva dobrih 30 tisočakov, ob Trophy izvedenki pa še štiri več. V primeru dodatka Recaro športnih sedežev in še nekaj udobnostnih paketov opreme se na blagajni izpiše več kot 40 tisočakov. Nam se jih je zdelo vrednih, ker športni oddelek Renault Sport redko razočara in tudi tokrat ni.

Fotrov kotiček

Fotrova čustva so bila načeta. Ko imate dovolj hišnega orkestra z nižjimi in višjimi pretežno ženskimi glasovi med pevskim zborom, sedete za volan rumenega francoskega »bombnika« in se odpravite. Kam? Vseeno, bolj kot je zavito, bolj je zabavno in sproščujoče.

Že res da Megane R.S. Trophy ni vsakodevno uporaben voz, čeprav sem lastno omladino brez težav vsako jutro odpremil v otroški javni zavod. Trdote se po nekaj dneh nasitite, pokanja iz izpuha in natančnega 4Control krmiljenja pa nikakor. Naj žive avtomobili za dušo! Če boste zbrali 40 tisočakov za nabavo, dodajte še slaba dva za samodejni EDC menjalnik. Sem prepričan, da vam ne bo žal.

HVALIMO
+ Rumena barva je njegova zaščitna in ga še vedno naredi takoj prepoznavnega.
+ Agregat. Le 1,8-litra in konjušnica, ki bi asfalt zdrobila v prah.
+ Štirikolesno krmiljenje 4Control vas naredi kirurga med zdravniki.
+ Recaro sedeži. Niso poceni, vas pa vsaj obdržijo na sedežu medtem, ko vsa preostala krama že leti po notranjosti vozila.
+ Trophy paket. »Must have« doplačilo za vse cestne uživače.
+ Zvok. Pokanje iz izpuha zasvoji kot mlečna čokolada otroka.

GRAJAMO
– Ročni menjalnik. Je pretrd za hitre in natančne gibe. Samodejni je v tem primeru vsekakor bolj zabaven.
– Poraba goriva leti v nebo, ko Megane R.S. »orje« po asfaltu. Ampak to ne bi smelo vplivati na čustva.
– Turboluknja v spodnjih vrtljajih je preveč očitna.

Tehnične karakteristike