Renault ZOE Intens R135

Štirikolesni konjički že dolgo niso več le prevozno sredstvo. Na prste ene roke bi lahko prešteli znamke, ki nudijo zgolj in le še namenske osebne štirikolesnike, kar je pred enajstimi leti bil tudi Renault ZOE. Francoski supermini je imel le eno samo nalogo – opraviti čim več kilometrov s svojo 22 kWh zajetno električno špajzo. Sčasoma je ZOE iz popolnoma namenskega vozila v prvi generaciji in delno tudi po osvežitvi le-te, prerasel v uporabno-udobnega v drugi. Kopico trde plastike je zamenjal digitaliziran in v usnje odet ambient po vzoru Clia, električni hranilnik pa po novem lahko meri tudi 52 kWh. Dovolj za celotedensko pohajkovanje po mestnih središčih so mnenja nekateri. Pa je res dovolj voltov in amperov za toliko kilometrov?

Ker je to vedno pereča tema ljubiteljev električnih vozil, jo bomo prežvečili kar na začetku. Tehnični podatki iz kataloga obljubljajo do največ 386 kilometrov avtonomije po WLTP standardu oziroma povprečno porabo 17,7 kWh na sto kilometrov. Teoriji se v praksi približamo in jo celo prekašamo le ob mestni vožnji pri hitrostih do največ 90 km/h, kjer je ZOE terjal v povprečju 16 kWh na stotak kilometrov. Zaradi semaforizacije in križišč nasploh je precej tudi regeneracije zavorne energije in nekoliko vešč voznik z obilico predvidevanja lahko energijo prav pohvalno hrani ter nenazadnje tudi doseže krepko preko 300 kilometrov povprečne avtonomije. Vsled zajetnejše baterije je višja tudi končna masa vozila, ki znaša dobrih 1.600 kilogramov. Posledično se to odraža na izvenmestni, še bolj pa na avtocestni porabi elektronov. Tam sem ob hladnem jutru pri 130 km/h na tempomatu nameril potrošnjo v velikosti 24,7 kWh / 100 km, vendar to naj ne bi bil razlog za kisel nasmeh. Prenovljeni ZOE namreč ob doplačilu nudi možnost »hitrega« polnjenja, ki v primeru enosmernega toka znaša do največ 50 kW, v primeru izmeničnega na Type 2 priključku pa 22.

Glede na konkurenco je ZOE relativno pogolten kompaktnež, vendar zna prepričati po drugi plati. Zdi se, da so Francozi krenili v korenito nadgradnjo ambienta ter tehnologijo in opremo iz Clia preslikali v ZOE. Pričakujte digitalno-analogno kombinacijo z novim multimedijskim sistemom Easy Link na čelu ter prijetno usnjeno oblazinjenje. Položaj izza krmila je vsled baterije v dnu karoserije nekoliko višji, kar večini kupcev najverjetneje ugaja. Nekaj področja za izboljšavo bi namenil voznim lastnostim. Tu je ZOE še nekaj korakov za Cliom, saj se višja masa in vodljivost nasploh pri zavojih ne izkažeta preveč. Tako ali drugače je ZOE prednostno namenjen umirjeni in varčni vožnji, ki je pri električarjih skoraj pravilo asfaltnega bontona.

Na koncu se ustavimo še pri blagajni. Električna vozila z izjemo nekaj štirikolesnih škatlic v slogu Škode Citigo iV ali VW e-up še vedno (kljub popustu Eko sklada) kotirajo približno deset tisočakov višje kot njihova konvencionalno gnana različica. Zato je računica močno odvisna od vaše kilometrine, dnevne relacije in nenazdanje tudi možnosti polnjenja. Polno opremljeni ZOE v svoji najmočnejši različici za lastništvo s tremi tisočaki popusta uvoznika in brez upoštevanja Eko sklada zahteva protivrednost v višini 33 tisočakov in pol. Če odštejemo še subvencijo države se končni znesek ustavi pri 29 tisočakih. Presoja je vaša.

Fotrov kotiček

Tokrat bom namenoma izpustil gostilniško debato o varčni vožnji, avtonomiji, času na kablu, okoljevarstvu in podobno. ZOE je z drugo generacijo oziroma s svojo tretjo različico vendarle ujel korak s konkurenco. Prostornost in udobje sta skoraj na nivoju Clia, elektromotor je dovolj poskočen za vsakodnevno jadranje po mestu in okolici, izboljšane so tudi možnosti polnjenja. Ambient je opazno nadgrajen, tako po udobju kot kvaliteti, po drugi strani pa bi si morda želel malce bolj zrelo podvozje, ki bi brez trme sprejelo zabavno in rahlo dinamično ovinkarjenje po praznih mestnih ulicah. Tam je ZOE v primerjavi s Cliom v zaostanku zato bom zopet zapisal, da mora pri nakupu prevladovati pozitivna računica porabe elektrike in nadaljnje brzdanje avtomobilističnih čustev.

HVALIMO:
+ Videz. Prepoznaven in tokrat izključno LED svetlobni podpis naredita ZOE prepoznaven avtomobil.
+ Ambient. Opazno je napredoval v udobju, opremi in uporabnosti.
+ Zajetnejša baterija. Pomirja nevrone, ki skrbijo za mobilnost.
+ Poraba. Nedeljska vožnja z obilico predvidevanja, ki večini žal ni v zabavo, poskrbi za zares zavidljivo avtonomijo.
+ Poskočnost kljub zmerni konjenici. Dokaz, da v pospeševanju z mesta prekosite praktično vso bencinsko-dizelsko konkurenco.
GRAJAMO:
– Vozne lastnosti. Podvozje ni na nivoju klasično gnanih Renaultov.
– Poraba na odprtih cestah. V primerjavi s konkurenco je visoka.
– Cena. Klasičen minus praktično vseh »električarjev«.