BMW R 1250 GS

Če si odprl tole stran in po naslovni fotografiji ne vedel, da bo beseda tekla o »geesu« je približno tako, kot če bi prižgal televizijo, videl prizor lepe plavolase gospodične, ki med zaslišanjem nagajivo prekriža nogi in ne vedel, za kateri film gre. Tako kot je Sharon Stone v filmu Prvinski nagon sinonim filmske erotike, je GS sinonim motorističnega avanturizma.

In GS prav zares ni nič manj kot ikona med potovalnimi enduro motorji. Dejstvo je, da ga večina poznavalcev prepozna že po silhueti. Če ne po silhueti pa zagotovo po prepoznavnih žarometih in svetlobnem podpisu. Dolgih 40 let se »bavarci« že pojajo po cestah, pa onkraj cest, po kolovozih, po puščavah, potokih, gozdovih, plažah, … GS je doma povsod. Odpri Instagram in v iskalnik vpiši #BMWGS … več kot pol milijona takšnih in drugačnih fotografij, posnetih na neverjetnih lokacijah. Pa saj tudi naše niso slabe. V bistvu so težko slabe, ker je R 1250 GS kamorkoli ga postaviš, neverjetno fotogeničen.

Po eni strani sem bolj naklonjen »tipskim« motociklom, ki imajo en namen uporabe in so tam vrhunski brez sklepanja kompromisov, spet po drugi pa mi je ta vsestranskost neverjetno všeč in mi je v vseh teh letih prav zares prirasla k srcu. Vsakič, ko ga osedlam, mi odkrije en nov del mozaika. In vsakič mi je bolj jasno, zakaj ima ta motocikel ikoničen status. Že vrsto let je ta največji GS med najbolje prodajanimi motocikli (ne znamke BMW Motorrad ampak med vsemi) v Sloveniji, v Evropi in na svetu. Niti malo nisem presenečen. Bolj presenečen sem nad dejstvom, da je z vsakim modelnim letom še malenkost boljši.

Težko mi je doumeti, da je lahko tako velik in relativno težak motor (250 kilogramov pripravljen na vožnjo) na cesti in izven utrjene podlage tako neverjetno lahkoten in okreten. Skoraj proti načelom fizike. In to rečem jaz, ki s posteljo vred tehtam 70 kil in v višino merim ne veliko več kot povprečen prvošolček. Seveda se je treba manevriranja malo navadit, vsekakor bo dobrodošlo kakšno prazno parkirišče in nekaj stožcev, še boljša ideja je kak poligon ali udeležba tečaja obvladovanja motorja. A se bo obrestovalo, ker ko tak motor zares obvladaš, takrat lahko izkoristiš ves njegov pedigre in potencial. Ogromno ga ima. Lahko ga dinamično premetavaš po ovinkih, lahko mu “odnašaš rit” po makadamu, lahko ga zapodiš čez kakšno korenino, lahko pa ga oprtaš kot mulo in se z lepo sopotnico na zadnjem sedežu, sproščeno pelješ proti sončnemu zahodu po jadranski magistrali. Za vsako priložnost so na voljo različni načini nadzora oprijema pogonskega sklopa, ki vse skupaj še olajšajo oziroma bolje rečeno – vsako izkušnjo potencirajo.

Najboljše pa itak vedno omenim na koncu. Bokser. Ikona znotraj ikone. Po posodobitvi z malenkost večjo prostornino in malce več moči, predvsem pa so »bavarci« skoraj do popolnosti optimizirali delovanje v vseh območjih vrtljajev. V nižjih je delovanje motorja izredno mirno in gladko, v višjih pa postane poskočen in igriv. Svoje vrste presežek je tudi Variabilno krmiljenje odmične gredi BMW ShiftCam, ki skrbi za optimalno distribucijo navora in s tem tisti višje omenjen nadzor v vsaki situaciji. Pika na i je kakopak značajna in značilna zvočna kulisa.

Spomnim se, da sem na začetku svoje motoristične avanture, na ta motocikel (oziroma njegove predhodnike) gledal s strahospoštovanjem. Pa mislim, da niti ne s strahospoštovanjem ampak bolj samo s strahom. Nekako tako kot mi je mati vedno, ko je Sharon prekrižala noge, pokrivala oči, češ to ni zate, si premajhen. Sedaj sem dovolj velik, da pogledam cel Prvinski nagon in brez kakršnegakoli strahu (a še vedno s spoštovanjem) peljem tavelikega »geesa«.

HVALIMO:
+ ikonična podoba
+ ikoničen bokser
+ ikonična vsestranskost

GRAJAMO:
– kaj lahko sploh grajaš pri motociklu, ki ga vsi samo hvalijo/hvalimo?

Tehnične specifikacije BMW R 1250 GS