Rolls-Royce Camargue in njegovo odstopanje iz butičnega povprečja

Ikona med ikonami, drugače skoraj težko zapišemo. Nekaj takšnega namreč velja za Rolls-Roycev model Camargue, ki je ime dobil po obalni regiji v južni Franciji. Dvovratno luksuzno limuzino so sestavljali med letoma 1975 in 1986 in pri tem k življenju spravili 531 primerkov, prav vsi pa so močno prispevali k revolucionarnemu napredku znamke pri zmogljivosti, varnosti in udobju. A kljub temu petični voz še vedno kreše mnenja, tudi pol stoletja po svojem prihodu na trg.

Zgodba požene korenine v letu 1966, ko je Rolls-Royce predstavil dvovratno limuzino na osnovi modela Silver Shadow, ki si je v sredini 1970-ih zaslužil prihod dostojnega naslednika, ki bi še naprej razkazoval »Made in UK« štirikolesno mojstrstvo, vendar je bil naš glavni lik vse prej kot to. Camargue je namreč nastal kot plod sodelovanja s Pininfarino in je tako predstavljal precej drzen odmik od tradicionalnega procesa oblikovanja pri morda najbolj prestižni avtomobilski znamki, saj je poleg britanskega inženiringa s seboj pripeljal tudi nekaj italijanskega pridiha.

Avtomobil je oral tehnično ledino, saj je bil že od prvih skic naprej zasnovan z upoštevanjem visokih meril varnosti, pri tem pa so namesto imperialnih enot uporabljali metrične – izvirni greh skoraj za tradicionaliste z Otoka. Za piko na i pa je poskrbel Pininfarinin oblikovalec Paolo Martin z ostrimi in za tisti čas sodobnimi linijami in značilno nagnjeno masko, kar je RR Camargua nemudoma umestilo v koš kontroverznih štirikolesnikov.

Za vožnjo na »magični preprogi«, kot Britanci radio opišejo izjemno udobno vožnjo svojih vozil, je poskrbel 6,75-litrski V8 s tristopenjskim samodejnim menjalnikom, njegova relativno skromna cifra sestavljenih modelov pa je poskrbela za izjemno zbirateljsko zanimanje, ki nikakor ne pojenja.

Blaž Likovič
foto: RR