(An)oda bateriji

Danes, 18. februarja, beležimo svetovni dan baterij. Datum ni izbran naključno, saj je vezan na rojstni datum izumitelja prenosnega hranilnika električne energije, italijanskega fizika Alessandra Volte. Slednji je prvo baterijo kot tako svetu predstavil v daljnem letu 1801, ko je dve ploščici iz bakra in cinka ovil v klobučevino, katera je bila predhodno namočena v žvepleno kislino. Tako je nastala prva električna baterija.

Električna baterija deluje na principu elektro-kemične reakcije, katera pretvarja energijo iz ene oblike v drugi in obratno. Torej, ali baterijo polnimo ali praznimo. Današnje široko uporabljene litij-ionske baterije so bile razvite bistveno kasneje, in sicer v letu 1979, ko sta raziskovalca John B. Goodenough in Koichi Mizushima sestavila enostavno 4-voltno litijevo celico z možnostjo večkratnega polnjenja.

Ravno ta tehnična rešitev, se pravi možnost večkratnega polnjenja, je bila osnova za vso današnjo tehnologijo, ki ne potrebuje stalne povezanosti z električnim omrežjem. Torej vsi prenosniki, mobilniki in nenazadnje tudi električna vozila. Električna mobilnost ima sicer že precej dolgo sivo brado, kajti kot njen začetnik se omenja britanski naturalist Michael Faraday, ki je v letu 1821 ustvaril pojav permanentne rotacije na osnovi elektromagnetizma. Zato se ne bi motili, če zapišemo, da so bila električna vozila ob kocu 19. stoletja bolj razvita kot tista z motorjem z notranjim zgorevanjem.

Kar debelo stoletje so bila električna vozila tako potisnjena na stran, in šele pred dvema desetletjema so dobila ponovni zagon. Tokrat v smislu zaščite okolja, ki je bila dolga desetletja tema brez uradne obravnave. Danes so obnovljivi viri energije, napredni baterijski sistemi in e-mobilnost ključ na poti k trajnostni in okolju prijazni rabi energije.

Blaž Likovič
foto: NP