Poznate tisto, ko vas pohvalijo, vam pojejo slavospeve, hitijo razlagati, da ste super, da je delo res odlično opravljeno. In ko skoraj verjamete, da to resno mislijo, pride na koncu en velik ampak, ki vse leporečenje spreobrne v navadno mašilo. In tudi pri Xiaomiju bi lahko začeli podobno, le da je tokrat zgodba nekoliko obrnjena.
Spomnim se nekaj let nazaj, ko je kolega na novinarski predstavitvi iz žepa privlekel Xiaomija. „Kaj hudiča je to,“ sem ga vprašal. Rekel je, da je našel nekega kitajca na spletu in je bil po specifikacijah na moč ugoden. Res sem zmajeval z glavo, saj je bil do tedaj lokalna faca, ki je prislužene beliče najprej nesel v bližnjo trgovino z elektrotehnično opremo in si kupoval zastavonoše. Res nisem verjel v Kitajce, ampaaaakkkk …
No, dandanes so Kitajci ena od treh vodilnih sil (Apple, Samsung in kitajski cvet Xiaomi, Honor, Huawei), ki izdelujejo zares korektne telefone. Xiaomi v svojem naboru ponuja podobno kot Samsung. Od zares ugodnih telefonov do tistih, ki vas navadno pustijo odprtih ust. Serija Redmi sodi v začetek tega nabora, a Redmi Note ponuja reci in piši kar pet modelov. Osnovni Note 13, čigar cene se pričneje pri dobrih 200 evrih in vse do našega modela Redmi Note 13 Pro+ 5G, ki dosega cene okrog 500 evrov.
In mi smo na test popeljali slednjega … najzmogljivejšega! Redmi Note 13 Pro+ 5G je sicer na voljo v dveh različicah z 8 GB RAM-a in 256 GB zaloge podatkov, a naš je bil še za ščepec boljši z 12 GB RAM-a in 512 GB. Na hitro bi lahko dejali, da gre za karakteristike, ki Redmi Note povzdignejo vsaj za razred višje, sploh če zraven prištejemo še kamero s senzorjem 200 MP.
Za pogon so Xiaomiju Redmi Note 13 Pro+ 5G namenili MediaTekov procesor 7200 Ultra, ki je po zmogljivostih primerljiv s Snapdragonom 888, ki je pred tremi leti kraljeval v najzmogljivejših telefonih tedanjega časa. Toda MediaTekov čip je ustvarjen na učinkovitejši 4-nanometrski arhitekturi, kar v praksi pomeni, da pregrevanja praktično ni. Mi smo preizkusili igro PUBG in lahko mirne vesti zapišemo, da igra deluje izjemno gladko in vsaj z očesom ne boste zaznali bistveno slabše izkušnje, kot če bi z njo rokovali na njazmogljivejših telefonih, ki jih v tem trenutku ponuja mobilni svet.
Kamera z 200 mega piksli obeta veliko No, in realno tudi ponuja … dokler niste pikolovski. Glavna kamera je več kot korektna. Zaslonka je f/1,7, kar pomeni, da si boste lahko dodali precej zasenčeno ozadje, ki je mnogokrat lahko moteče, v načinu senčenja pa si lahko pričarate več kot spodobno fotografijo. V našem uredništvu večkrat fotografiramo detajle – sploh pri urah. Makro kamera ponuja zgolj 2 MP, kar se pri celozaslonskih slikah detajlov že kar dodobra pozna. Nekateri konkurenti ponujajo – resda v višjih cenovnih razredih – makro kamere s senzorji 50 MP in več. Ampak saj veste, če živite v predelu, kjer do vašega doma vodi kolovoz, potem si verjetno ne boste omislili športnega avtomobila in enako velja za kamere na telefonih. Če so to fotografije, ki jim navadno ne namenite veliko pozornosti, je povsem dovolj, če je takšna kamera tam zgolj za nujne primere. Po naših izkušnjah je celoten fotografski ustroj več kot spodoben in bi moral zadovoljiti tudi bolj zahtevne ljubiteljske fotografe. V kolikor prisegate na videe, boste le-te lahko snemali v ločljivosti do 4K in hitrosti snemanja 30 sličic v sekundi (pri najvišji ločljivosti).
Xiaomi je že pred leti predstavil svojo ekstra hitro polnjenje, in sicer s 120 W. V praksi pomeni, da boste vaš povsem izpraznjen telefon napolnili do konca v vsega 19 minutah. Baterija je zmogljivosti 5000 mAh in bo tudi bolj zahtevnim uporabnikom kljubovala slaba dva dni. V kolikor niste „heavy duty“ uporabnik, pa lahko telefon na vikend izlet brez težav vzamete brez misli na kakršno koli dodatno polnjenje. Težava vseh teh ultra hitrih polnjenj je podobna kot pri avtomobilih. 19 minut boste potrebovali, če boste imeli na uporabo (precej velik) napajlnik, ki bo omogočal takšno polnjenje. Podobno je pri avtomobilih, ki vam sicer omogočajo ekstremno hitro polnjenje, le polnilnice s takšno močjo so na žalost sila redke. No, pri Redmi Note 13 Pro je tak polnilec že priložen.
Nekaj besed si zagotovo zasluži še 6,67-palčni AMOLED zaslon. Ločjivost je 1,5 K (2712 x 1220) in zmore osveževanje s 120 Hz. Prevlečen je s Coning Gorilla Glass Victus, medtem ko je svetilnost odmerjena s 1800 niti. V praksi to pomeni, da boste zrli v enega najboljših zaslonov v (nižjem) srednjem razredu.
Xiaomi Redmi Note 13+ 5G je kot mustang med zebrami. Čeravno vsi sodijo v isto skupino, je med njimi velika razlika. Po drugi strani je malenkost težje razumeti politiko Xiaomija, saj za podoben denar ponuja model 13T , ki je še nadgradnja testnega primerka. Hja, v svetu telefonije se spremembe dogajajo s svetlobno hitrostjo. Zastavonoše vsako leto marširajo s krajšimi koraki, medtem ko jih srednji in nižji razredi počasi dohitevajo – ujeli jih tako ali tako ne bodo nikoli. Če bi še pred nekaj leti vihali nos nad tem razredom, lahko sedaj zagotovo rečemo, da s serijo Redmi Note 13 ne boste zgrešili.
Kako zelo boste nadgrajevali vaš telefon v družini je seveda odvisno od vaših potreb. V Sloveniji smo sicer res unikum in često kupujemo naprave/avtomobile nad našimi zmožnostmi (velja tako glede potreb kot financ). Sam sem mnenja, da bo večini zadoščal že osnovni model, vendar vsak lahko najde svoje razloge za dražji nakup … od hitrejšega polnjenja, zmogljivejšega procesorja, boljše kamere, hitrejšega delovanja … Vsakemu torej svoje, sploh če zaradi nakupa telefona ne boste pristali na riževih vafljih, kvasu in vodi iz bližnje fontane …
Boštjan Horvat
foto: caranduser.com
Jaz imam 12T pro 😁