Toyota Hilux 2,8 D-4D Invincible 4×4

Toyoto so v zadnjih dveh desetletjih brez dvoma zaznamovali hibridni pogoni, ki so kroman logotip obarvali v modro in pogone iz premičnih otvarn spremenili v skoraj bio izdelke. Od premiere Priusa se vse vrti okoli elektrificiranih pogonov, varčnosti in okoljevarstva. Pri tem Japonci sicer še vedno skrbijo za pregovorni nivo kvalitete svojih vozil, čeprav na račun manj sofisticiranih digitalnih rešitev v kabini, vsaj na evropske tekmece gledoč.

Delovni inženirji iz dežele vzhajajočega sonca kljub vsemu temu še vedno znajo pripraviti nekaj, kaj zadovolji kupce na povsem nasprotnem bregu – delovnem ali zgolj pustolovskem. Še vedno izdelujejo klene dizelske agregate in jih montirajo v enega izmed svojih najbolj robustnih terencev – Hiluxa. Poltovornjak, za katerega mnogi menijo da sodi onkraj Atlantika in ne k nam. Kako zelo živijo v zmoti …

Novi Hilux je v svoji najbogatejši opremi Invincible, ki ga dopolni kot rdeče ogrinjalo Supermana, zares nepremagljiv. Široki, poudarjeni in v črnino odeti koloteki zaokrožijo prvinsko temno zeleno karoserijsko barvo, ki videzu z 31 centimetri oddaljenosti od tal skupaj s prenovljeno masko doda skoraj zloveščo noto. Obraz kljub izrazitem off-road robatem videzu nesporno izraža Hiluxovo pripadnost Toyotini avtomobilski družini, ki jo bo omenjeni član zaradi svojih odlik popeljal po vseh, tudi izrazito negostoljubnih okoljih. Menda vzdrži temperaturni razpon od -40°C do +50°C, zato domala domuje praktično povsod kjer človek biva (in bivakira).

In če se konkurenti počasi premikajo proti elektrificiranemu pogonu tudi v tem segmentu, so Japonci v Hiluxu pred okolje postavili zanesljivost. Za to bosta skrbela 2,4 in 2,8-litrska turbodizla, in mi so z veseljem v goste sprejeli večjega, katerega zmogljivost znaša 204 konjiče ter okroglih 500 Nm navora. Že res, da v hladnem jutru ob zagonu zagodrnja kot japonski medved po zimskem spanju pod goro Fuji, vendar kmalu pretegne svoje šape in se umiri. Takrat deluje precej uglajeno, čeprav po komandi iz stopalke za plin jasno pokaže svoje dolge čekane.

Zvok je razumljivo močan in tovornjaški, pa čeprav ga tvorijo izpušni plini zgolj štirih valjev. Tako se pustolovščina pred domačo garažo prične, medtem ko je cilj stvar preferenc in potreb. Lahko pripnete 3,5-tonsko prikolico, naložite tono težak tovor v njegov keson ali pa se zgolj podate na patruljo po klasičnim avtomobilom nedostopnih poteh. V pomoč sta vam mehanska zapora diferenciala in reduktor, ki omogočata več kot si večina kapitanov tega japonskega cestnega rušilca upa. Prečenje do 70 centimetrov globokega potoka ali planinarjenje po strmini z 42-stopinjskim naklonom recimo …

Kljub temu to ne pomeni, da Hilux ne pozna mestnega bontona. Že res, da brundanje glasnega sajavčka in 5,3 metra dolga pickup karoserija izdajata njegovo poslanstvo, vendar številni mimoidoči ne vedo, da ga vsled štirih panoramskih 360-stopinjskih kamer in parkirnih senzorjev lahko parkirate kirurško natančno, le v natrpana blokovska naselja se ne podajate. Vsaj po asfaltu ne, medtem ko lahko brez težav parkirate kar na zelenici pred blokom. V tem primeru upam, da ste s hišnikom v dobrih odnosih.

V kolikor niste, ga povabite v Hiluxova nedrja, ki prav nič ne spominjajo na delavnico, saj v njem domujejo usnjeno perforirano oblazinjenje, JBL ozvočenje, ogrevani prednji sedeži ter Invincible merilniki hitrosti. Dodajmo še radarski tempomat in mestna oziroma avtocestna vožnja zagotovo nista predmet nelagodja. Zaradi Hiluxove mogočne prezence in poskočnega pogona boste zlahka samozavestno križarili ne glede na tip vozišča, tudi prehitevalni avtocestni pas vam bodo vsled tistega zgoraj opisanega skoraj zloveščega šarma rade volje sprostili.

Na pravzaprav edino težavo sem naletel ob tedenskem nakupovanju živil. Ob dveh (k sreči praznih) otroških sedežih na zadnji klopi, sem naletel na preglavice pri spravljanju nakupovalnih vrečk. Odprt keson ni najboljša rešitev ob deževnih dneh, čeravno sem uspel vse skupaj zbasati v prostorno dvojno kabino. Zato vsem kupcem nadalje priporočam doplačilo roloja, ki zaščiti prtljago ob neljubem vremenu. Sila praktična reč.

Štirikolesna zmes delavnice, pohodnika, rangerja in solidno uglajene kočije zahteva svoje. Tako pri porabi goriva, ki je v povprečju znašala med devetimi in desetimi litri, kot pri finančnem vložku. Za najbolje opremljenega, kot je bil testnež, pripravite vsaj 45 tisočakov, medtem ko je tisti povsem osnovni in bistveno manj zanimiv na voljo za tretjino nižjo ceno.

Fotrov kotiček

Če vam po žilah teče vsaj malo off road krvnih telesc, potem je skok v novega Hiluxa odgovoren za vsakodnevni nasmeh na obrazu. Fotri, ki svoj podmladek raje kot v fensi švabski kvazi terenski ladji naokoli raje zapeljemo s Hiluxom po bližnji hosti ali zgolj čez ljubljansko močvaro, boste zagotovo navdušeni nad Toyotino štirikolesno dvoživko. Brez pomisleka čez drn in strn, nenazadnje tudi čez mestno središče. Le kopel s krtačenjem mu privoščite pred tem in ko se medved izpod gore Fuji umiri, bo Hilux predel kot hišni muc, pa čeprav ima skoraj trilitrski turbodizel v nosu.

Le tisti rolo za keson dodajte v nakupovalno košarico, da boste zares vedno koristili enormni prtljažni prostor, v nasprotnem primeru boste občasno poželi nekaj posmeha, kot sem ga sam pred lokalno trgovino z živili. Za zares kul videz obkljukate še okrasne cevi tovornega predela, ki dodajo črko S na prsa vašega nepremagljivega Supermana, pardon Hiluxa.

Blaž Likovič
foto: caranduser.com

HVALIMO:
+ Napis Invincible na vratih kesona, čeprav bi raje dodali kultni »TOYOTA«.
+ Posodobljeni videz mu prilega kot norcu klofuta.
+ Ambient je pripravljen na dolgoletno bivanje, pa vseeno ni trdo-plastičen.
+ Zmogljivosti Hiluxa so kot vedno osupljive in le malo osebkov ima pogum jih preveriti.
+ Turbodizel v nosu. Uglajen gospod stare šole.
+ Vse zmožnosti v naboru dodatne opreme. Dodatne luči, cevi okoli tovornega prostora in podobno …
+ Preglednost je zaradi višine kot lovska opazovalnica na travniku avtomobilov.
+ Mini digitalna urica na sredini armaturne plošče.

GRAJAMO:
– Odprt keson je nepraktična rešitev za deževne in zasnežene dni.
– Porabe goriva ne gre znižati niti z najbolj »šparovnimi prijemi«.