SEAT Ateca Style 1.5 TSI DSG 110 kW

Se vam včasih zazdi, da VW šefi v »ogenj« sprva pošljejo eno izmed pridruženih znamk kot sta recimo Škoda in SEAT, šele nato sami s svojim »preizkušenim« modelom vstopijo v dotični razred. Kar se tiče trenutno najbolje prodajanega segmenta, kjer domujejo kompaktni SUV-ji (t. i. C segment), so pri VAG-u v ogenj kot prvo poslali temperamentno Ateco, katere tvorjenje se je pričelo v oddaljenem letu 2016. Ni čudno, da je bila zrela za modernizacijo oziroma nekaj nadgradnje, saj so le leto kasneje pri Škodi lansirali konkurenčnega Karoqa in hkrati pri Volkswagnu še malenkost manjšega T-Roca. Dva modela, ki sta Ateci hodila in hodita precej v zelje, saj se njena prodajna statistika težko kosa z omenjenima. Pa ste se kdaj vprašali v čem je trik? Zakaj v istem koncernu sestavljajo lastne si konkurente?

V kolikor iščemo razlike, se SEAT-ovi modeli od konkurenčnih bratrancev in sestričen razlikujejo prvič po malce bolj dinamičnem videzu in enako zasnovanem ambientu. Na cesti naj bi bili malce bolj odzivni in vozniku nudili nekaj več informacij kot recimo prostorni in uporabni Škodini modeli ali kot recimo trendsetterji pri Volkswagnu. Ateca naj bi torej že brez športno orientirane opreme FR delovala bolj dinamično in to lahko brez obotavljanja potrdimo. Testnica je na druženje prišla v slogu oziroma preoblečena v sklop opreme Style, ki prinaša parkirne senzorje na zadku, LED svetila in še nekaj manjših asistenčno-varnostnih dobrot. Soliden pehar glede na tako rekoč drugo stopnjo garderobe od štirih. Kljub temeljni beli barvi in neizrazitim zunanjim dodatkom je Ateca delovala povšeči marsikaterim mimoidočim, ali pa so v nenadejanem višjem številu zgolj pretegovali svoje vratne mišice ob našem srečanju.

Pogon je tokrat tvoril 1,5-litrski prisilno polnjeni bencinar, ki je ob jadranju oziroma nezahtevni mestni vožnji redno izklapljal dva od štirih valjev, nadzor nad zobniki menjalnika pa je vršil samodejni DSG »pretikač«. Zgledna pogonska simbioza za mirno levo nogo in desnico, ki pa nekaj šibkosti vsled oblike vozila izkaže pri točilnem pultu. Ob pitju na sto kilometrov namreč zvrne sedem litrov in še »dvojno šilce kratkega« (beri 7,1L), kar sicer ni visoka številka, prav nizka za status priložnostnega pivca pa tudi ne.

Več veselja zato pričara prostornost Atece. Nahrbtnik s 510 litri pozdravlja tudi družinsko rabo, medtem ko se lahko štirje odrasli potniki normalno naselijo v špansko športno »terenko« tudi ob daljših potepanjih po asfaltiranih površinah. Na tem mestu bi morda pograjali lokacijo namestitve USB C priključkov, ki se malce nerodno nahajajo prav ob mestu za brezžično polnjenje mobilnika. V kolikor se v reži nahaja USB ključek je rokovanje s telefonom ovirano. Vendar to ne vpliva na vožnjo, ki deluje povsem nezahtevno, samo vozilo pa je odlično vodljivo. Za dodatno točko poskrbi odličen radarski tempomat, ki ob prehitevanju na večpasovnih zavojih ne prepoznava vozil in posledično zavira, temveč več kot očitno dobro sledi trajektorijam voznih pasov.

Torej, kaj kupiti, ko se odločamo za enega izmed VAG-ovih kompaktnih SUV-jev? Škodin Karoq je cenovno precej konkurenčen, zato bodo morale več dela opraviti vaše oči. Ateca se zares dobro pelje in upravičuje SEAT-ove zgoraj naštete atribute, zato lahko povsem korektno zapišemo, da je prevečkrat spregledana pri podalpskih kupcih. Sicer s ceno 30 tisočakov ni najbolj ugodna, vendar njen pogon ravno tako ni od muh, kakor tudi ne tehnologija v kabini.

Fotrov kotiček

Pravzaprav je Ateca dodatno pozitivno presenetila, saj ji nimam kaj konkretnega očitati. Tudi, ko sem se na pustolovščino odpravil z lastnim podmladkom. Prostora tako za mini potnike, njihove sedeže in mobilno kramo dovolj, pogon miren in tih, a ob voznikovi zahtevi dovolj energičen za samozavestno prehitevanju tudi na avtocestnih odsekih. Tudi pogoltnosti goriva dejansko ni. Pohvaliti moram še njen radarski tempomat, ki spremlja ostala vozila kot tudi njihove vozne pasove in ne zavira »po nepotrebnem«. Kakšne sladke skrbi imate torej tisti, ki izbirate enega izmed VAG-ove športno-terenske trojice, kjer zares odločajo malenkosti in predvsem kupčeve oči.

HVALIMO:
+ Dinamika. Videz (avtorju testa) prednjači pred obema konkurentoma.
+ Pogon. Mirna in brezskrbna kombinacija.
+ Prostornost. Ne pritožuje se ob družinski rabi.
+ Dosleden radarski tempomat. Ne zavira ob prehitevanju na avtocestnih zavojih.
+ LED svetila. Dodaten plus k prvi točki te rubrike.

GRAJAMO:
– Lokacija USB priključkov na osrednji konzoli. Nervira ob že tako razgretem ozračju tega poletja.