Renault Scenic Techno Esprit Alpine 220 Long Range

Renault Scenic je bil v mojih mladih letih sinonim za družinski logistični center. To je bil avto, v katerem si kot otrok sedel zadaj, poslušal starše, kako se prepirajo zaradi zemljevida in opazoval, kako se iz tal vlečejo predali kot v kakšni čarovniški omari. Danes? Danes je Scenic električen, dvignjen od tal in precej bolj Instagram prijazen. Časi se pač spreminjajo in tudi družinski očetje imajo zdaj radi 20-palčna platišča.

V različici Techno Esprit Alpine 220 Long Range deluje Scenic samozavestno, skoraj malo »frajersko«. Sprednji del z izrazitim svetlobnim podpisom in velikim rombom jasno pove, da to ni več zgolj racionalna izbira, ampak tudi oblikovna izjava. V mat sivi barvi izgleda tako dobro, da sem se med testom dvakrat zalotil, kako sem se ob odhodu še enkrat ozrl nazaj. Kar je vedno dober znak.

Dimenzijsko s svojimi 447 centimetri dolžine in višino zgolj 157 centimetrov, ostaja dovolj kompakten, da se v mestnih parkirnih hišah ne potiš že ob pogledu na stebričke, medtem ko je obračalni krog prijetno majhen. Scenic je torej krajši in nižji od neposrednih konkurentov in zato kot celota deluje precej kompaktno, moderno in hkrati elegantno.

Notranjost je digitalna, a ne sterilna. Pred voznikom velik zaslon, na sredini pokončni 12-palčni info-zabavni zaslon, ki temelji na Googlovem sistemu. In to je ena tistih stvari, ki jih začnete ceniti šele na daljši poti. Navigacija sama izračuna, kje boste morali polniti, preveri zasedenost polnilnic in vas ne pošlje na neobstoječo postajo sredi ničesar. To je tisti trenutek, ko si rečeš, da končno nekdo razume, da električni avto ni samo baterija, ampak celoten ekosistem.

Zelo mi je bil všeč tudi prikaz dosega. Namesto ene optimistične številke dobiš tri, ki ponazarjajo mestni, regionalni in avtocestni doseg. To je tako, kot bi avto rekel: “Glej, ne bom ti lagal. Če boš 130 km/h vozil po avtocesti v minus petih stopinjah, ne bova naredila 600 kilometrov.” Iskreno in pošteno.

Sedeži so udobni, panoramska streha poskrbi za svetlobo, ki jo lahko po potrebi zatemnite. Otroci bodo navdušeni, odrasli pa tudi predvsem zato, ker kabina deluje zračno in kakovostno. Scenic je zrasel skupaj s svojo ciljno publiko. Še posebej zanimiva je bila tudi barvna kombinacija pri testnežu. Črno usnje je lepo dopolnjevala modra preproga in šivi v barvi francoske trobojnice.

Elektromotor s 160 kW oziroma 220 KM ponuja več kot dovolj moči za vsakdan. Pospešek je suveren, ne pa tudi tako brutalen, da bodo potniki nevajeni elektromobilnosti »jamrali« o slabosti, ki jim bi jo povzročali pospeški. To vsekakor ni avtomobil za dokazovanje na semaforju, temveč za tiho, tekočo vožnjo. Najbolje se počuti na odprti cesti, kjer v tišini požira kilometre. Podvozje je lepo uravnoteženo. Dovolj čvrsto, da se ne nagiba kot jadrnica, a hkrati dovolj udobno, da vas luknje na magistralkah ne spravijo v slabo voljo.

Rekuperacijo je mogoče nastavljati z lopaticami za volanom, kar daje vsaj kanček občutka, da upravljaš nekaj športnega. Popolne vožnje z enim pedalom sicer še ni, a sistem je dovolj prilagodljiv, da si ga lahko nastavite po svojem okusu. Sam sem večino časa vozil na srednji stopnji, ki je kompromis med jadranjem in varčevanjem. Malo ekologije, malo udobja.

4 kulske

Kar se tiče polnjenja, ima Scenic dve osebnosti. Na mestnih AC polnilnicah s podporo 22 kW deluje suvereno in hitro. Na hitrih DC postajah pa z največ 150 kW ni ravno sprinter. Od 15 do 80 odstotkov bo trajalo približno 45 minut. Dovolj časa za kavo, rogljiček in hiter pregled družbenih omrežij. Če potujete z otroki, pa še za odgovor na vsaj tri vprašanja: “A smo že?” A naj poudarim dejstvo, da zgoraj omenjene številke na DC postajah dosežete samo v temperaturah, nad 15 stopinj. V času našega testa se je temperatura gibala med dvema stopinjama pod lediščem in ni nikoli presegla deset stopinj. Kar je botrovalo k temu, da se je Scenic zmogel polniti z največ 70 kW, velikokrat je imel celo težavo polniti s 30 kilovati.

Poraba? V idealnih pogojih zna biti presenetljivo nizka. V zimskem mrazu pa se realnost postavi na svoje mesto. Na našem testu se je ustavila malenkost nad 24 kWh na sto kilometrov, kar pomeni realno okoli 350 kilometrov dosega (ali celo manj). Verjamem pa, da se ta številka ob višjih temperaturah precej bolj približa navedenem tovarniškem dosegu in se ustavi pri dobrih 500 kilometrih.

Kaj pa cena? Je tudi ta nostalgično nizka kot nekoč pri Scenicu? Cena testnega primerka preseže mejo 56 tisoč evrov, kar je znesek, ob katerem tudi najbolj navdušen električni romantik za trenutek utihne. A po drugi strani Scenic ponuja tehnologijo, doseg in udobje, ki ga postavljajo ob bok najboljšim v razredu.

In ko sem ga po tednu dni vrnil, sem imel občutek, da sem se poslovil od starega znanca, ki je šel na fitnes, zamenjal garderobo in začel uporabljati pametno uro. Še vedno je družinski tip, le da danes šteje kilovate namesto litrov dizla. In iskreno? Ta nova verzija mi je kar všeč.

Matej Grofelnik
foto: caranduser.com

HVALIMO:
+ Oblika, tako zunaj kot znotraj
+ Pogonski sklop
+ Googlov sistem
+ Hitrost polnjenja na AC polnilnicah
+ Pomagala pri vožnji

GRAJAMO:
– Počasno polnjenje na DC polnilnicah ob nizkih temperaturah
– Kot pri vseh električnih avtomobilih vam bo pri stopinjah okoli ledišča drastično upadel doseg
– Cena

Tehnični podatki: