Hyundai i30 N Performance

Spomnimo se Hyundaijeve preteklosti, ki je bila predvsem na področju avtomobilizma precej mrka in ne navdušujoča, a v zadnjih dveh desetletjih smo bili priča celoviti preobrazbi v eno najvplivnejših znamk avtomobilskega sveta.

Njihova bogata zbirka vozil premika mejnike na vseh področjih, z vsemi vrstami pogonov, predvsem se v zadnjem času uvrščajo v sam vrh ustvarjalcev električnih modelov, še posebej z vrhunskim Ioniq 5. Za kratek čas pozabimo na prihodnost in se vrnimo k strojem stare šole, kot je i30 N Performance, strupena kombilimuzina z brutalnim bencinskim motorjem.

Ko je Hyundai napovedal novo športno divizijo N, katere ime sta navdahnila legendarna steza Nürburgring in rodna dežela Namyang v Južni Koreji – na teh dveh območjih se urijo novopečene zverine – so se pojavili številni dvomi, saj na evropskih tleh že težko pričakujemo kaj boljšega, od ustaljene kratice GTI ali RS. In kako zelo smo se motili. Pretkani Korejci so vedeli, da bodo za prodor nujno potrebovali izkušene roke in se odločili slovitem BMW-jevem M oddelku speljati glavnega moža, ki ima vse potrebno znanje, za snovanje zmogljive športne linije.

Rezultati so presunljivi, vse ostalo pa je zgodovina. Hyundaijeva kolekcija nabrušenih vsakdanjih modelov je kaj hitro zrasla in trenutno sega od najmanjšega, vendar najbolj igrivega i20 N, do najnovejše članice, Kone N. Omeniti je potrebno še dve severnoameriški ekskluzivi, Veloster N in Elantra N. Glavni povodnik premika novih meja pa je bil i30 N, premierno razkrit leta 2017 in nato leta 2021 osvežen vzporedno s standardnimi izpeljankami. Prenova je pričakovano prinesla pomlajeno podobo, hkrati smo se razveselili novega bliskovitega osemstopenjskega dvosklopčnega samodejnega menjalnika. Prav takšna je bila tudi konfiguracija testnega modrega dirkača.

Kljub novim članom N divizije, i30 N, še posebej z dodatkom imena Performance, ostaja »big daddy« z najzmogljivejšim pogonom in odlično uravnovešenim podvozjem. Pokukajmo najprej v samo osrčje i30 N, kjer bije 2-litrski turbinsko podprt štirivaljnik z 206 kW (280 KM) in 392 Nm navora. Precejšnjo konjenico lahko po potrebi še dodatno okrepimo s pritiskom novega gumba NGS (N Grin Shift) na volanskem obroču, ki za 20 sekund odklene dodatnih 10 KM in pohitri odzivnost menjalnika. V idealnih pogojih se tako sprva umirjena kombilimuzina prelevi v projektil, ki zgolj s pogonom sprednjih koles, stotico doseže v 5,4 sekundah in osmeši marsikaterega evropskega konkurenta.

Res je, da določeni nemški »hot-hatchi« s štirikolesnim pogonom pometejo s Hyundaijem, vendar po mnenju številnih preizkuševalcev, trenutno bolj suverene, pristne prednje gnane igrače, kot je i30 N ni! Za idealno podajanje moči na podlago in posledično brezskrbno zaletavanje v zavoje poskrbi aktiven elektronsko nadzorovan diferencial, tako bodo lahko za volanom hkrati uživali izurjeni vozniki in manj izkušeni ljubitelji hitrih avtomobilov.

Hyundai i30 N Performance se kot duhovni predstavnik stare šole, dinamike loteva na precej mehanski način, čeprav za varnost poskrbijo določena elektronska pomagala, da ob prvi krivini ne pristanemo v jarku. Podvozje je pričakovano trdo in lepo skrbi za dober občutek v ostrih zavojih, a vseeno ni brezkompromisno, da lahko brez bolečin v hrbtenici drvimo čez odprte regionalke ali avtoceste.

Da se boste z njim nadvse zabavali lahko potrdim že iz lastnih izkušenj, namreč pred daljšim testom v običajnem okolju, sem se z i30 N Performance zapodil na urejeni stezi, kjer praktično zaživi v novi luči. Ob izdatno bolj dinamični vožnji se skozi ovinke pelje kot po tirnicah in natančno sledi ukazom volanskih premikov ter zavoljo agresivne sprednje preme skoraj nič ne podkrmari, kar je ponavadi klasična tegoba športnikov s sprednjim pogonom.

Pohvala gre tudi novemu DCT N avtomatskemu menjalniku, ki z bliskovitim pretikanjem prestav v primerjavi s standardnim ročnim menjalnikom, poskrbi za večjo osredotočenost na vožnjo in zmanjšano izgubljanje časa z iskanjem prave prestave. Opremljen je tudi z inteligentno funkcijo predvidevanja prestav, saj lahko ob prepoznavi zavite ceste ali na dirkališču, prilagodi odzivnost delovanja in preklopi v način N Track Shift, kar vzbudi višje vrtljaje ter posledično prijetno pokajočo zvočno kuliso iz zadnjih cevi.

Športno plat i30 N Performance več kot odlično zastopa, vendar le-to ni edina močna točka takšnega kova avtomobilov, saj obenem opravljajo nalogo praktične vsakdanje kombilimuzine, pri čemur tudi modri dirkač ne odstopa. Notranjost ima prijeten ambient s pravšnjo mero športnosti in udobja, s prijetno objemajočimi sedeži, idealnim voznikovim sedalnim položajem, prostornostjo za pet potnikov, uporabnim prtljažnikom, številnimi voznimi ter varnostnimi asistenčnimi sistemi, in ravno pravšnjo mero digitalizacije. To zastopa osrednji 10,25-palčni informacijski zaslon z vso sodobno povezljivostjo, merilniki pa »hvala Bogu« ostajajo klasični analogni, ki so nekakšna pika na i celotnega paketa stare šole.

Hyundai i30 N tudi po prenovi ostaja popoln avtomobil, ki ne glede na huligansko plat predstavlja odlično izbiro za prvi ali drugi športni štirikolesnik pri hiši. A žalostno dejstvo ostaja, da so takšnim poskočnim bencinskim kombilimuzinam šteti dnevi in čisto prekmalu jih bodo zasenčili elektrificirani predstavniki, zato ob kolebanju pri nakupu dotičnega ali podobnega stroja ne odlašajte predolgo, in si v času norega globalnega dogajanja, privoščite oblico nasmeškov na obrazu (in kot bonus, zavidljivih pogledov sosedov).

Žiga Kolman
foto: caranduser.com

HVALIMO:
+ Motor in menjalnik. 2-litrski mlinček je izredno prožen in zagotavlja veliko konjičkov ob pritisku stopalke za plin, hkrati se odlično ujame s hitrim DCT N menjalnikom.
+ Uravnovešeno podvozje. Izurjeni inženirji so ustvarili avtomobil z vrhunsko dinamiko, ki se znajde tako na zahtevni dirkaški stezi, kot na ovinkih regionalnih cest.
+ Uporabnost. Čeprav gre za čistokrvno vročo kombilimuzino, se brez težav kosa z vsakodnevnimi opravili in lahko opravlja nalogo edinega avtomobila pri hiši.

GRAJAMO:
– Zaradi sklepanja kompromisov, notranjost v primerjavi z vrhunskim pogonom, na določenih mestih skriva nekaj cenejših materialov.
– Ni ravno velik minus, vendar je potrebno za samodejni menjalnik odšteti dodatna dva tisočaka, posledično se bo večina puristov raje odločila za standarden šeststopenjski ročni menjalnik.