Hyundai i10 1,25 DOHC AMT Premium

Nekoč, v zlatih časih naše male deželice, ko smo sanjali o bodoči Švici na sončni strani Alp in ko so po naših cestah kraljevali avtomobilski kratkohlačniki francoskega ali italijanskega porekla, je bila v segmentu mestnih malčkov precejšnja gneča. Raznovrstni modeli so se uporabljali kot drugi avtomobili pri hiši, kot uvod v nabiranje prometnih izkušenj s sveže potiskanim rožnatim vozniškim dovoljenjem ali kot prevozno sredstvo starejših, ki so bili nezahtevni glede prostornosti in mobilnosti nasploh. Govora je seveda o 90-ih letih prejšnjega stoletja, saj je današnji pogled na avtomobilizem (in na stanje države) popolnoma drugačen. Male mestne srajčke, če lahko tako imenujem dotični segment, so nadomestili kompaktni križanci in športni terenci, medtem ko so klasični hatchi, kot je recimo Hyundai i10, skoraj izgubili svoje mesto na asfaltu.

K sreči se simpatični malčki ne vdajo zlahka. To potrjuje njihova žlahtna opremljenost, ki se je ne bi branili niti segment ali celo dva višje. Najmanjši član plemena Hyundai je na druženje zapeljal v najbogatejši Premium različici ter najbolj zmogljivim pogonom. Več lahko dobite le ob doplačilu za odtenek bolj poskočno N-Line različico, ki začini videz in karakter že tako prikupnega i10. Testni primerek je pozornost vzbujal z lično dvobarvno karoserijsko izvedbo ter čednimi litimi platišči, potnike pa bo vedno znova presenečal s prostornostjo, ki je v tem razredu morda ne bi pričakovali. Da je lahko štirim potnikom povsem sprejemljivo sedenje tudi na daljših relacijah ni samoumevno, vsaj glede na zunanje gabarite vozila, je pa zato pričakovan skromno odmerjen prostor za prtljago. Ta meri zgolj 252 litrov, vendar kaj več ob rabi takšnega vozila redko potrebujete.

Ambient ni le prostorsko soliden, temveč zagotavlja kar nekaj uporabnih odlagalnih mest, v osrednjem delu pri ročici menjalnika je možno brezžično polnjenje pametnih naprav, za piko na i pa poskrbi osrednji zaslon v velikosti osmih palcev. Ta nudi kar precej funkcij, ob vzpostavljeni povezavi na medmrežje vas recimo sproti obvešča o vremenu in stanju na cestah. V polnem »cekarju« dobrot so svoje mesto našle še vzvratna kamera, ki pripomore k tlačenju v najmanjše kotičke za parkiranje malega i10, že omenjena navigacija s Tom Tom Live storitvijo in recimo tempomat, ki je serijsko vključen že v osnovni različici.

Zgoraj sem navedel, da je testnež v mojo družbo zapeljal z najbolj zmogljivim pogonom (izvzet N-Line primerek), kljub temu, da njegov 1,25-litrski agregat s štirimi valji in 84 KM ni ravno prekipeval od energije. Agregat je pravzaprav 1,2-litrski in ni turbinsko podprt, zato lahko dinamiko kar odmislite. Je pa za nekaj smeha poskrbel ročni-robotiziran menjalnik, ki je verjetno eden redkih elementov, ki jih boste v praksi uporabljali v osnovni, torej ročni izvedbi. Menjalnik zahteva kar nekaj privajanja na simbiozo stopalke za plin in odzivom zobnikov »pretikača«, v nasprotnem primeru vas čaka veliko »slemanja« v slogu najbolj gorečih rock zvezd iz 80-ih. Celotna tehnologija me spominja na najstniške čase, ko sem asfaltne zavoje zajemal v družbi Tomosovega Automatica, ikone med mopedi in mojo takrat golobrado druščino. Da je moped elegantno samodejno prestavil iz prve v drugo je bilo potrebno ročico za plin nekoliko popustiti in skoraj enaka tehnika »doziranja gasa« čaka na vas v tako opremljenem i10. Če stopalko za plin pravočasno popustite, bo menjalnik vaš prijatelj, v nasprotnem primeru bo cukanje vaša stalnica.

Že res, da je i10 N-Line z litrskim turboagregatom nedvomno bolj zabaven, vam razen nekaj litrov prostornosti prav nič ne manjka. Opremljenost, ki bi jo pričakoval s spodnjem srednjem razredu je res zavidljiva in za 15 tisočakov vrednega Hyundai i10 je to odlična popotnica na poti v prodajne salone.

Fotrov kotiček

Kaj poreči na dejstvo, da je lahko ženin/možev avtomobil bolje opremljen in kar 10 tisočakov cenejši od vašega, ki sega dva segmenta višje. Pri tako založenem i10 in recimo osnovnemu i30 takšne razlike ni težko doseči. Seveda je lahko i10 tudi vaš, v kolikor dnevno ne migrirate daleč in se vam bolj kot višek prostora prileže bogatejša oprema. Če smo iskreni, več kot 90 odstotkov časa povprečen voznik ne potrebuje ne velikega in ne zmogljivega vozila, zato je i10 zagotovo lahko na radarju kupcev. S svojo individualnostjo popestri vsakdan novopečenim voznikom, tistim izkušenim z mladino na zadnji klopi ali tudi tistim, ki morajo na letne zdravstvene preglede zaradi številnih pomladi za seboj. Vsem bi predlagal izbiro ročnega menjalnika, ki prihrani nekaj negodovanja ob spoznavanju z ročnim-robotiziranim, medtem ko si ostale kategorije prislužijo prej hvalo kot kritiko.

HVALIMO:
+ Videz. Všečen in ravno prav vpadljiv oziroma prikrit.
+ Prostornost. Vsekakor nad pričakovanji.
+ Opremljenost. Pehar dobrot, ki se ga ne branijo niti dva segmenta višje.
+ Uporabnost. Ob vseh opravkih v mestnih središčih in okolici je prikladen z gabariti, za večje stvari pač zložite zadnjo vrsto.
+ Pametnost. Ko stojite na semaforju in preverjate mobilnik, vas samodejno opozori na odhajajoče vozilo pred vami. Raje vaš i10 kot hupa vozil za vami.

GRAJAMO:
– Preverite ali se doplačilo za delno samodejni menjalnik res izplača. Stvar okusa.
– Poraba goriva na avtocesti presega sedem litrov, hkrati pa se hrupnost v vozilu precej poveča.