Znanost, ki stoji za “vznemirjenjem vožnje”

Castrol je predstavil zanimivo študijo, ki se ne ukvarja s konjskimi močmi, pospeški ali rekordnimi časi, temveč z nečim precej bolj osebnim, in sicer občutkom vznemirjenja, ki ga doživimo za volanom. Gre za neodvisno raziskavo, ki je poskušala ugotoviti, kaj se v resnici dogaja v telesu in možganih, ko voznik začuti tisti poseben “klik”, ko se vožnja spremeni v čisto uživanje.

Udeleženci so med petimi različnimi voznimi izkušnjami nosili opremo za spremljanje možganske aktivnosti, gibanja oči, srčnega utripa in odziva kože. Vse skupaj je potekalo na zaprti stezi v Združenem kraljestvu, podatke pa je analiziralo podjetje Brainbox, specializirano za nevroznanost.

Rezultati so presenetljivi. Študija namreč kaže, da vznemirjenje ni neposredno povezano s hitrostjo. Ključni so trije dejavniki, ki se morajo dvigniti na višjo raven in se med seboj uskladiti: visceralni (telesna in mentalna stimulacija), intelektualni (osredotočenost na nalogo) in čustveni (ravnovesje med navdušenjem in strahom). Ko se ti trije elementi združijo, voznik vstopi v stanje popolne osredotočenosti, t. i. “flow”.

Če kateri od teh dejavnikov preseže mejo udobja, se vznemirjenje hitro prevesi v stres. Srčni utrip postane neenakomeren, oči se gibljejo bolj kaotično, možganska aktivnost pa izgubi ritem. A ko je vse usklajeno, se zgodi tisti trenutek, ki ga vozniki dobro poznajo in ga večina poimenuje popolna povezanost z avtomobilom.

Zanimivo je, da so udeleženci najpogosteje dosegli kriterije vznemirjenja med kartingom na tehnični stezi, kjer hitrosti niso bile visoke. A ravno tam so bili izpolnjeni vsi trije pogoji: intenzivna stimulacija, popolna osredotočenost in čustvena vpletenost.

Boštjan Praprotnik
foto: