Starši o karieri mladeži razmišljajo že med osnovno šolo

Nedavna evropska raziskava kaže na pomemben generacijski premik v razmišljanju staršev o poklicni prihodnosti otrok. Med 2.000 starši, ki so že začeli razmišljati o otrokovi karieri, jih je 58 % s tem začelo v obdobju med 4. in 11. letom starosti, pri čemer je najpogostejša starostna skupina 4 do 6 let (30 %). Nasprotno je polovica staršev današnjih mladih odraslih, starih od 19 do 24 let, o kariernih možnostih začela razmišljati šele med 15. in 18. letom starosti. Kar 38 % jih danes meni, da bi morali začeti prej.

To nekako s pridom izkoriščajo tudi avtomobilski proizvajalci z organizacijo prilagojenih delavnic za 5. in 6. letnike, kateri na praktičen in starosti prilagojen način spoznavajo električna vozila, baterije, polnilno tehnologijo ter razvijajo lastne zamisli o vozilih prihodnosti. Delavnice poleg tehničnih vsebin spodbujajo tudi reševanje problemov, komunikacijo in ustvarjalnost, ki jih starši najpogosteje izpostavljajo kot ključne veščine za prihodnost.

Raziskava kaže tudi močno podporo zgodnjemu spoznavanju sveta dela. Kar 76 % staršev meni, da bi morali osnovnošolci pogosteje obiskovati delovna okolja in sodelovati v praktičnih dejavnostih, povezanih z inženirstvom in tehnologijo. Hkrati 78 % vprašanih pričakuje, da bo umetna inteligenca bistveno spremenila trg dela, skoraj polovica (49 %) pa ne ve, katere spretnosti bodo njihovi otroci potrebovali za uspeh v prihodnosti. Skoraj tri četrtine staršev bi se počutile bolj samozavestno glede otrokove poklicne poti, če bi delodajalci zagotavljali več informacij o možnostih zaposlitve in razvoju kariere.

Starši še vedno vidijo visokošolsko izobraževanje kot najpogostejšo pot po zaključku srednje šole (48 %), vendar bi jih 39 % želelo, da njihov otrok razmisli o vajeništvu, kar ga uvršča na drugo mesto pred neposredno zaposlitvijo (35 %). Samo v Evropi se trenutno odvija več tisoč vajeniških programov na področjih avtomobilske tehnologije, proizvodnje, inženirstva, trženja in komunikacij. Podjetja poudarjajo, da vajeništva združujejo formalno izobraževanje, praktične izkušnje in plačilo že od prvega dne ter tako predstavljajo pomemben vir prihodnjih strokovnih kadrov.

Blaž Likovič
foto: NP