Po skladbah Taka kot ti in Tvoj dotik Manca Pirc predstavlja novo, še bolj osebno glasbeno zgodbo. Želim si je poklon ljubezni njenih staršev, otroštvu in domu, ki ga nosi v sebi. »Hvala, ker sta mi dala otroštvo, iz katerega danes črpam predstavo o tem, kakšen dom si želim ustvariti.« Hvaležna jima je za ljubezen, vzor in občutek varnosti, ki sta ji ga dajala skozi življenje.
Pesem je napisala pred približno petimi leti, ob 25. obletnici poroke staršev. Po dolgem čakanju je z Majem Vrhovcem končno dobila tudi glasbeno podobo. »Pokazala sta mi ljubezen, ki sem jo kot otrok čutila, danes jo razumem, nekoč pa jo želim predati naprej,« pravi Manca.
Navdih za pesem so bili tudi povsem vsakdanji prizori iz otroštva: jutranja kavica staršev, poljub pred odhodom v službo, skupno crkljanje v postelji in ples z očetom ob božični smrečici. Spomin na deklico v rdeči obleki, ki je z očetom plesala v pižami, je eden tistih, ki jih Manca še danes hrani tudi v fotografiji. »Danes na tej fotografiji vidim še nekaj, česar takrat nisem mogla razumeti: starša, ki sta ob vseh obveznostih, delu in skrbeh ustvarjala tudi naše otroštvo,« se spominja.
Skladba je namenjena tudi vsem, ki so kdaj občutili, kako dragoceno je imeti ob sebi človeka, pri katerem se počutiš doma in domače. Tistim, ki starše še imajo ob sebi, želi Manca sporočiti, naj si vzamejo čas za skupno kavico, pogovor in objem. Tistim, ki jih nimajo več, pa želi s pesmijo približati lepe spomine. Tudi zato je skladba ugledala luč ravno 1. novembra, ob dnevu spomina na mrtve. »Želela bi si, da bi pesem dovolila oboje: veselje, da smo takšno ljubezen poznali, in žalost, ker človeka pogrešamo.«
Rudi Leskovec
foto: Manca Pirc
