Ste slab voznik? Šestina jih pritrjuje vprašanju …
»Kratke, a sladke« iz asfaltne statistike.
V skupini evropskih agencij za varnost v prometu so voznike na Starem kontinentu povprašali po samokritiki vozniških navad, oceni tveganj, ki so jim najbolj često izpostavljeni in o samozavesti glede morebitnega ponavljanja vozniškega izpita. Mi smo statistiko želeli deliti z vami, ker so rezultati zanimivi in bi znali veljati tudi za navade Slovenk in Slovencev za volanom.
Glede samokritike je po lastnem mnenju slabih voznikov kar 15 odstotkov vseh vprašanih, pri čemer se delež pri anketirancih iz večjih mest oziroma prestolnic dvigne preko 30 odstotkov. Da je končna številka za polovico nižja poskrbijo vozniki iz manjših naselij, kjer se je delež v povprečju gibal med dvema in štirimi odstotki.
Med najbolj pogoste dejavnike, ki rezultirajo v slabih vozniških navadh so preveliko število vozil oziroma gneča (36%), premajhni parkirni prostori (24 %), nizka koncentracija za volanom (20 %) in ozke ceste (17 %), čemur sledijo dolgočasenje za volanom (14 %), avtomobil brez sistema za zaznavanje objektov v mrtvem kotu (13 %) in brez sistema za nadzor voznikove pozornosti (12 %).
Tu se zgodba še ne konča. Eden od desetih (12 %) za slabo vožnjo krivi svoj avtomobil, medtem ko jih 11 % pravi, da je težava pomanjkanje tehnologije za opozarjanje na nalet oziroma čelni trk. Šest odstotkov jih preprosto sovraži svoje vozilo in pravi, da njihove kamere za vzvratno vožnjo niso zelo dobre (3 %).
Tretjina (32 %) gre še korak dlje in si želi, da bi imel njihov avto vse sodobne varnostno-asistenčne sisteme, ki bi jim pomagali pri vožnji, medtem ko 36 % vprašanih pravi, da bi se v večjem avtu počutili varnejše.
Za konec jih je 62 odstotkov odvrnilo, da se želijo poboljšati oziroma nadgraditi svoje vozniške izkušnje in obnašanje za volanom, skoraj enak delež (61 %) pa je prepričanih, da današnjega opravljanja vozniškega dovoljenja zagotovo ne bi prestalo.
Blaž Likovič
foto: NP
