Frederique Constant Manfacture Classic Worldtimer

Vselej in vedno znova me navdušujejo situacije, ko se širi vzhičenost okoli dotične stvari, kot denimo s slikarskim delom Ivane Kobilice, najdenim na slovenskem spletnem bolšjaku.

Epilog zgodbe je segel v sleherni vaški bife, poslušalcem in gledalcem pa so se ob ogledu prispevkov slovenskih medijskih zagotovo začele nabirati sline v ustni votlini (ne samo od piva). Stvar je v tem, da je trenutni lastnik umetnino naključno našel na spletnem portalu. Glede na smešno nizko ceno nihče očitno ni sklepal, da gre za original, kaj šele za delo ugledne nacionalne umetnice. Skratka, gospod galerist je prodajalcu naštel nekaj evropskih stotakov, ter začel krojiti zgodbo. Slednjo je novinarska smetana pograbila in vzporedno je gospod delo postavil na dražbo, saj je sam ocenil njegovo vrednost na vsaj 60.000 evrov in dodal, da bi ”ta pravi” zbiratelj odštel še kakšen evrov več.

Vse lepo in prav, vendar grenak priokus zgodbi je pustila dražba v ljubljanski Galeriji Kos, na kateri umetnine niso prodali. Ponujen znesek za je bil 25.000 evrov, kar pomeni, da dražitelji niso dosegli t. i. rezervne cene oziroma pričakovanega zneska zanjo, ki je bil 29.000 evrov. Izklicna cena za sliko je bila sicer 16.000 evrov.

Situacija je še kako dobro poznana v urarskem svetu. Še ne toliko mesecev nazaj je bilo praktično nemogoče dobiti določene reference, razen če ni bodoči lastnik ekstremno globoko segel v žep. Zdaj je situacija že precej drugačna in ne najbolj radostna za lastnike, ki so padli na ukano napihovanja. Ironija vsega pa je ta, da so le ”instagramabilne” ure dobile ta primat. Za Nautilusa bi marsikdo bil pripravljen trgovati z ljubljenimi osebami, medtem ko elegantna komplikacija taistega proizvajalca še vedno ždi v izložbenem oknu, po konkretno nižji ceni kot je na ceniku.

Münchenski Maximillianstrasse postreže z opisanim kontrastom, vendar z diamanti obloženi svetovni časovnik je s težavo dokazoval svoj primat ob več kot 10-kratnem cenovnem naskoku. Ne vem če veste, vendar Frederique Constant je naredil smiseln korak, ko je pred več kot tridesetimi leti lansiral znamko, ki združuje elemente klasičnega urarstva in interpretira uspešnice na svojevrsten način.

Poleg hišnih mehanizmov in nakupa sestrske znamke Alpina, je dobro desetletje nazaj bila predstavitev Worldtimerja ena pomembnejših poslovnih potez blagovne znamke. S prikazom časovnih pasov v 24 referenčnih svetovnih mestih, je v kombinaciji s hišnim mehanizmom, kaliber FC-718, vse funkcije mogoče prilagoditi samo z uporabo krone. Slednjega ne zmore niti Patek. Ja, taisti iz izložbe v Münchnu.

Svetovni časovniki so bili nekoč utelešenje nedostopnega razkošja, eden najbolj zbirateljskih in najdražjih vintage zapletov vseh časov. Toda v zadnjih letih so na trg prišli številni novi igralci, ki so naredili komplikacijo bolj dostopno množicam. Svetovni časovniki so vizualno kompleksne ure, ki pogosto povzročajo zmedo s čemer zapeljejo misli nosača. Slednje je za horološke sladokusce dobrodošlo, če ne že zahtevano.

Namreč, vsak svetovni časovnik je neizogibno natrpan, saj je težko drugače prikazati 24 časovnih pasov na majhni številčnici. Seveda poznamo zaplet GMT, ki vam lahko od enkrat ponudi 3 časovne pasove, a moram priznati, da ga ni čez tradicionalen pristop, da so referenčna mesta umeščena ob robu številčnice. Poleg vizualne posebnosti imate dobesedno ves svet na dosegu roke.

Švicarska manufaktura se je še posebej izkazala s številčnico. Čitljivo zapisana mesta, pretkano umeščena karta sveta ter vkomponiran retrogradni datum. Celostno podobo zaključujejo reliefne razlike ter teksture, medtem ko klasični modro obarvani kazalci poskrbijo za brezčasno eleganco.

Čudovito številčnico obdaja polirano kovinsko ohišje premera 42 mm in debeline 12,1 mm. Preprosto okroglino popestri čebulna krona na desni strani. Ljubitelji mehanizmov boste le-tega občudovali skozi safirni kristal hrbtne strani ure, kjer se nahaja hišni avtomatski mehanizem, kaliber FC-718. Nudi do 38 ur rezerve energije navitja in deluje pri 4 Hz. Glavna plošča in območje pod kolesom za ravnotežje sta okrašena z različnimi radiji perlaže, medtem ko ima zgornji most pozlačene gravure nad krožnim Côtes de Genève. Opremljen z bogatim paščkom iz aligatorjeve kože je časomer dajal občutek višje cenovne ure. Ni čudno, da so prodajalci v nemških butikih strmeli v uro na mojem zapestju.

Mnogi boste v testiranem modelu videli Patekovo referenco 5230, ampak takšno obsojanje je približno tako efikasno kot veliti moškemu, da je preveč podoben Jakeu Gyllenhaalu. Daleč od tega, da je Frederique Constant razbil kodo in izdelal pravi nadomestek za uro “svete trojice” za desetino cene.

Poslanstvo manufakture ni konkurirati eliti, pač pa ponuditi urarske presežke po dostopni ceni. Ljubitelji urarstva bodo to zagotovo cenili. Jaz sem med njimi in pozdravljam dejstvo, da Frederique Constant ni v celoti stopil na drveči vlak trendov. Ti se prej ali slej sfižijo, kar nakazuje dražba grafike na slovenskih tleh kakor tudi puščajoči balon sivega trgovanja z urami.

Svetovni časomer je zaplet, ki bi ga sleherni horološki fanatik moral vsaj enkrat izkusiti. Posebna ura, ki je resnično priložnostna. Verjemite, po dveh tednih konstantnega nošenja se številčnice privadiš. Praksa, ki sem jo sam izvajal je ta, da za nekaj dni nadeneš preprosto vsestransko uro, potem pa se znova lotiš nastavljanja časa na zapletu ”worldtimerja”. Občudovanje premikov mest, obujanje spominov, če ste od katerem od napisanih ob robu številčnice že bili …

Rocco
foto: caranduser.com

SPECIFIKACIJE – Frederique Constant Manfacture Classic Worldtimer