SEAT Tarraco FR 2.0 TDI DSG 150 KM

Se tudi vam zdi, da je Seat nekakšen mini osmoljenec v VAG-ovi skupini »ljudskih« znamk? Saj veste, VW raji prinaša napredek in tehniko, Škoda praktičnost in uporabnost, kaj torej preostane Seatu? Dinamika in temperament? Še to postaja nekoliko vprašljivo po »papirnati ločitvi« Cupre v samostojno znamko. Taista vprašanja sem si postavil sam, ko se z obhodom okoli vozila pozdravil Tarraca in si zabrundal »bova videla?!«.

Glede na sorodstvo s Tiguanom Allspace ter Kodiaqom, je logično da tudi Tarraco izhaja iz enake VAG-ove platforme, vendar se od obeh škatlastih družinskih SUV-jev razlikuje s čedno in bolj dinamično prezenco. Na asfaltu deluje bolj samozavesten kot Kodiaq in malce manj snobovski kot VW bratranec Tiguan Allspace. Dovolj primerjave z neposrednima družinskim tekmecema, kajti španec si vsekakor zasluži dovolj lastne pozornosti. Njegov LED svetlobni podpis na zadku predvsem ob mraku vzbuja pozornost mimoidočih, medtem ko dnevno podobo nadgrajujejo ravno prav odmerjeni kromani dodatki. Celota deluje zapeljivo, kot temperamentne Španke v vročih nočeh onkraj Pirinejev. 20-palčna Supreme platišča, ki so del FR Plus opreme, nadalje celotno toaleto lično dopolnijo in Tarraco je pripravljen na ritme Flamenca.

Podobna filozofija se nadaljuje ob odprtju duri. Prepričljiv VAG-ov interier s španskih oblikovnim pridihom. Ne znam točno opisati zakaj, vendar je celotna ambientalna arhitektura delovala bolj domačno, manj zapleteno in manj prekomerno digitalizirano, kot se to recimo često godi v najnovejših Volkswagnovih modelih. Odlična vest za vse ljubitelje »stare šole« komandiranja s tipkami in ne preko ekranov, čeprav digitalizaciji vseeno ne gre ubežati ob uporabi 9,2-palčnega multimedijskega zaslona. Sled doplačane športne preobleke, je bila notranjost odeta v usnje, prežeto s tkanino in rdečimi šivi. Tu so še usnjen športni volan, aluminijasti stopalki ter kopica FR emblemov in zgodba o dinamiki je zaključena. Preostalo je povzeto po koncernskih inačicah, torej s solidno zastavljenimi odlagalnimi površinami in zares veliko prostora. Tako za potnike kot prtljago, ki lahko v nahrbtniku zavzame do družinsko odmerjenih 760 litrov.

Čeprav bi na Tarracove dimenzije njegov cestni bonton primerjali s slonom v galopu, je stvarnost drugotne narave. Pelje se povsem samozavestno, medtem ko sistem za dinamično uravnavanje podvozja DCC poskrbi za voznikove preference – trdota ali mehkoba ter vse vmes. Vodljivost med zavoji je prepričljiva, da bodo sicer zadržani očetje mestoma vseeno ubrali kak bolj dinamičen odsek, pretirane agilnost pa pričakovano ne gre iskati.

Za prepričljivost nadalje poskrbi še en klasik – dvolitrski turbodizel germanskih korenin, ki je tokrat v stajo zaprl 150 »žvinčet«. Spodoben pogon, ki mu je dodan samodejni DSG menjalnik in je tako ali tako ena izmed najboljših VAG-ovih pogruntavščin zadnjih desetletij. Skrbi za mirno plovbo po mestnih ulicah kot za nekaj dinamike med zavoji. Velja dodati, da je taka izbira pogona najbolj vsestranska – ekonomična s povprečno porabo 6,4 litra črnega napoja, dovolj zmogljiva tudi ob polni natovorjenosti med recimo selitvijo družine na jadransko obalo in nenazadnje tudi uglajena z nežnim dizelskim grgranjem. Vsaj veste da je Tarraco živ in diha.

Ko se s tako zabeljenim Tarracom zapeljete do blagajne, boste morali pripravili vsaj 40 tisočakov in še kakšno povprečno slovensko plačo zraven. Z dodatkom FR Plus in električno vlečno kljuko ter rezervnim kolesom smo na računu prejeli cifro 43 tisočakov. Družinsko obarvani SUV s precej uporabne opreme in hkrati še lično preoblečen pač ni poceni.

Fotrov kotiček

Marsikaterega podaplskega voznika moti tisti S na nosu vozila, ki nakazuje na špansko poreklo, čeprav jih pri tovrstnem mnenju ne razumem povsem. Če se je Škoda otresla VW sence, se je Seat (zaenkrat) še ni. In Tarraco je vsekakor model, ki vodi pohod v večjo mero samostojnosti. Se vam zdi, da sem ga zgoraj prekomerno hvalil? Tarraco dejansko združuje kar nekaj odličij »hišnih konkurentov«, je lažje dobavljiv in zbuja manj pozornosti na asfaltu. Vendar le dokler ne pade mrak, ko v temperamentnem katalonskem slogu v ospredje zapelje njegov svetlobni podpis …

Blaž Likovič
foto: caranduser.com

HVALIMO:
+ Ne-škatlasta oblika. Prostorno ni nujno tudi oglato.
+ Vozne sposobnosti. Boljše od družinskih enoprostorcev.
+ LED svetlobni podpis izstopa, medtem ko celotno vozilo ne.
+ FR je prava reč za Seatove modele in tudi pri največjih sodi v nakupovalno košarico.
+ Poraba. Vendar le ob zares varčni in predvidljivi vožnji, drugače bi ji pripisali pridevnik »zmerna«.
+ Prostornost. Dva slona, žirafa in še kaka zebra gredo v prtljažnik … Res je, pretiravamo, »zgolj« 760 litrov prtljage.
+ Celotna izkušnja je bila nad pričakovanji.

GRAJAMO:
– Cena je konkurenčna, vendar mu ni v prid.
– Osnovni modeli so znatno ugodnejši.
– Hišna konkurenca ne počiva, kar zna vplivati na prodajne številke.