Mazda MX-30 e-Skyactiv GT Plus

Pri prvi le in zgolj električni Mazdi domiseln novinar dobi več idej o predstavitvi nekajdnevne izkušnje. Vse najverjetneje temeljijo na nekoliko drugačnem začetnem pristopu japonske znamke k elektrifikaciji flote. Zavedati se moramo, da so inženirji iz Hirošime, kjer domuje Mazda Motor Company, že davno ubrali malenkost neklasično pot – namesto prisilno polnjenih kavnih mlinčkov v svoje modele vgrajujejo večje in v primeru bencinskih še atmosferske agregate. Pred nekaj leti so predstavili prvi kombinirani bencinski agregat, ki deluje na principu delnega samovžiga. Skratka, Japonci »imajo jajca« in tudi pri električni Mazdi MX-30 so to drznost pokazali.

Moje življenje bogatita dve mlečnozobi prestolonaslednici, in zadnja »razveseljujoča« stvar za vsakega očeta je prihod »ta mladga«. K sreči me do tega trenutka loči še vsaj desetletje, vendar je vseeno bolje biti pripravljen kot ne. Današnja najstniška mladina je drugačna kot smo bili mi na prelomu tisočletja, oblači se drugače in tudi nazore ima često na popolnoma drugem mestu kot jih goji moja generacija. Preslikajmo prihodnost na današnje najstnike na vstopu v svoja dvajseta, in nadalje predpostavimo da hči v vaš dom pripelje sicer uglajenega gospodiča, ki vam začne kvasiti ideje o varstvu okolja, njegove raztrgane jeans hlače ne dosežejo gležnjev, medtem ko ima čez pleča nadet suknjič iz zgolj naravnih in recikliranih materialov. Namesto praktičnih sposobnosti so ga polna usta idej in teorij. Saj bi ga odslovili že na vhodnih vratih, pa vaša hči roti za kanček razumevanja. Kasneje se morda izkaže, da »zet pripravnik« vseeno nima dveh levih rok in da zna luč tudi zamenjati ne le prižgati.

Nekaj podobnega je bilo pri Mazdi MX-30. Prvi vtis je zanimiv a rahlo nezaupljiv – videz je povzet po sodobnih SUV-jih s kupejevsko streho s prepoznavnimi Mazdinimi hišnimi oblikovnimi pristopi, medtem ko do ambienta v naravnih materialih s pluto v osrednjem delu dostopate preko sprva ne povsem logičnega načina odpiranja vrat. Pri večini kupcev bi to pomenilo sloves in iskanje novega vozila, čeprav bi jim utegnila Mazda MX-30 popolnoma ugajati. In to iz dveh razlogov – je uporabna, kjer električni avto seveda lahko je, in je dejansko okolju prijaznejša. Mnogi svoje električarje tržijo pod taktirko varstva okolja in polnjenja na izredno hitrih polnilnicah, Japonci pa so se stvari lotili družbeno korektno in predstavili nekaj konkretnega. Nekaj realističnega v vse prej kot pravljičnem vsakdanu.

Zato v Mazdo MX-30 niso tlačili ogromne litij-ionske baterije, temveč jo omejili na zgolj 35 kWh. Pri kombinirani porabi okoli 18 kWh na sto kilometrov boste z njo prevozili slabih dvesto kilometrov. V mestu je zahtevala 15,5 kWh na sto kilometrov, medtem ko je avtocesta terjala 20,8 kWh. Povprečno zmogljiv pogon, če dodamo, da baterija napaja elektromotor z močjo 105 kW (143 KM).

Bistveno večjo živahnost pričakujte v notranjosti vozila. Še preden v Mazdo MX-30 sedete boste opazili zanimiv način manevriranja zadnjih krilnih vrat, ki se odpirajo šele ob odprtih prednjih. Nekaterim tehnično nesmiseln in neokusen pristop, spet drugim zanimiv vsled drugačnosti. Ambient zaznamujeta dva materiala – oblazinjenje prevlečeno z veganskim usnjem ter vnovič uporabljena pluta na osrednji konzoli. Preostalo je že nekakšna znanka iz klasičnih japonskih modelov, saj Mazdini inženirji revolucije okoli upravljanja in videza krmilnih kontrol niso sprovedli. V kabini sta opazna še dva zmerno velika digitalna zaslona ter čedna prestavna ročica na vrhu osrednjega dela med »kapitanom in kopilotom«. Prostornost vozila je ravno tako v nekem sivem povprečju, medtem ko je vstopanje in izstopanje odraslih potnikov na zadnji klopi podobno gimnastični prvini. Torej, zakaj bi takšno vozilo sploh kupili?

Zato, ker dejansko služi svojemu namenu, več kot solidno naokoli neslišno jadra z dvema potnikoma in mladežem na zadnji klopi in nenazadnje nudi tisto drugačnost, ki jo prenekateri avtomobili iščejo z odbitimi barvnimi kombinacijami. Pragmatičnim Japoncem je jasno, da električna vozila sodijo predvsem v urbana naselja in jih najbolje koristijo vozniki, ki dnevno prevozijo do sto kilometrov ali manj. Zato je vgradnja večje baterije in posledičen dvig cene nesmiseln korak. Tudi elektromotor ne potrebuje prekipevati od kilovatov, saj je njegova naloga varčna vožnja in ne divjanje. Da bo vozilo navsezadnje zares nekoliko bolj ekološko in zanimivo pristnim ljubiteljem narave, pa so ga Mazdini oblikovalci v nedrjih dodobra začinili, kot Prekmurci svoj bograč.

Dobra jed ni poceni in tudi električna Mazda MX-30 ne. V osnovi jo dobite za nekaj več kot 34 tisočakov, prehod na višjo stopnjo opremljenosti pa vas dodatno olajša za tisočaka ali dva. Tu seveda ni upoštevana subvencija, zato v primeru zanimanja pripravite okroglih 30 tisočakov in še razliko glede želene opremljenosti.

Fotrov kotiček

Svojevrstna, zanimiva, praktična in dejansko okolju prijaznejša japonka. Obljube v prodajnem katalogu so uresničljive tudi na asfaltu, le odpiranje vrat lahko v ozkih parkirnih mestih ovira višje potnike na zadnji klopi. Japonci so pripravili več kot korektno štirikolesno električno vozilo z nekaj ekološkimi prijemi, ki tako cenovno kot stilsko nagovarja kupce z realnimi pričakovanji in razumevanjem električnih vozil.

Če zaključim sago o navidezno nepraktičnemu golobrademu mladeniču. Če mu izkažete možnost za dokazovanje vas lahko končni rezultat pozitivno preseneti, tako kot Mazda MX-30.

Blaž Likovič
foto: caranduser.com

HVALIMO:
+ Pristop Mazde. Sprva nerazumljiv, ki se tekom uporabe hitro prelevi v logičnost.
+ Poraba na testu je bila celo nižja od uradne WLTP vrednosti.
+ Zadnja krilna vrata. Pustijo pečat drugačnosti.
+ Okoljevarstvenost. Dejansko so besedo Japonci delno prenesli v prakso.
+ Uporabnost. Ni velik avtomobil, je pa »handy« (ang. priročen).
+ Namenjena in prilagojena celo-nočnemu polnjenju na hišni vtičnici.
+ Nagovarja realistične sodobne ljubitelje električnih vozil.

GRAJAMO:
– Velik pokrov motorja s precej praznega volumna pod njim. Menda se obeta Wanklov »range extender« …
– Drugačnost jo utegne stati večje prodajne pogače, čeprav se zdi to Japoncem manj pomembno (glede na preostale modele).