Volkswagen Caddy 5 Life 1.5 TSI DSG eHybrid 85 kW

Vsak resen golfist ima na igrišču ob sebi svojega caddyja – tihega spremljevalca, ki nosi torbo s palicami, pozna vsako luknjo na igrišču, ne komentira slabih udarcev in je vedno tam, kjer ga potrebuje(š). Volkswagen je to idejo leta 1980 vzel dobesedno in svojemu Golfu dal tovornega pomočnika oziroma iz Golfa ustvaril voz s kesonom. Prvi VW Caddy je bil namreč pick-up, ki ga je VW izdeloval tudi v Sarajevu, zato ga marsikateri starejši bralec še danes pozna kot »zeka« s tovornim prostorom zadaj. Slabega pol stoletja kasneje je Caddy še vedno Golfov nosač palic, le da danes to velja dobesedno – peta generacija stoji na isti platformi MQB kot Golf osme generacije. In ker je Golf medtem dobil vtičnico, jo je – z rahlo zamudo, kot se za spodobnega pomočnika spodobi – dobil tudi Caddy, ter emblem eHybrid.

Oblikovno je Caddy pravcata škatla z manirami. Čeprav od leta 2004, ko je na svet pokukala tretja generacija, izgleda bolj ali manj enako, mu oglate podobe ne gre zameriti. Slednja namreč ni nobena retro modna muha, temveč čista fizika – več kot je kubičnih metrov, več je prostora. In tega je v Caddyju na pretek. K praktičnosti oziroma dostopnosti do tega prostora pa veliko pripomorejo drsna vrata na obeh straneh. Na tesnem parkirišču pred trgovino ali vrtcem ni nobene drame z odpiranjem vrat v sosednji avto in nobenega izpisovanja podatkov o zavarovanju na listek za brisalcem.

Ta germanska praktičnost rdečo nit vleče tudi v ambientu. Za volanom se sedi rahlo visoko, kot na prestolu, s pogledom, kakršnega si v klasičnem SUV-ju ne moreš predstavljati. Armatura je vzeta neposredno iz Golfovega kataloga, kar pomeni digitalne merilnike, osrednji zaslon in – žal – tudi drsnike za temperaturo ter tipala na dotik za luči. A Caddy ni priljubljen zaradi zaslonov in finih elementov, temveč zaradi detajlov, ki ti olajšajo življenje. Prvi je polica nad voznikom in sovoznikom, ki je v resnici majhna mansarda za vse, kar v drugih avtomobilih leti po predalih – rokavice, robčki, dokumenti, sončna očala in tista ena igračo, ki jo otročad nujno potrebujejo na vsakem semaforju. Drugi so mizice na naslonjalih prednjih sedežev, s katerimi druga vrsta postane potujoča učilnica, jedilnica in igralnica hkrati. Tretji je druga vrsta s tremi polnovrednimi sedeži, kjer tudi srednji potnik sedi kot človek in ne kot prtljaga, ki je ne bi radi vozili v prtljažnem prostoru.

Kakovost plastike je, morda malce nepričakovano – delavska. Drži pa tudi, da je Caddy ravno zato odporen na kakav, blato in plastelin – vse, kar je možno obrisati brez dramatiziranja o globinskem čiščenju, je pri družinskem avtomobilu prednost. In to mu moram priznati.

Sedaj pa odprimo poglavje o pogonu, ki ga definirata dva motorja in en vtikač. Recimo, da vajeti med valji drži 1,5-litrski turbobencinski agregat, ki mu pri delu pomaga elektromotor, skupaj pa na srednji kolesni par spravita 150 KM. Za hrambo elektronov skrbi 19,7 kWh zajetna baterija (neto vrednost), kar naj bi po katalogu sodeč zadoščalo za 114 kilometrov. V praksi je ta cifra seveda nižja, predvsem na avtocesti, kjer sled škatlaste oblike poraba naraste, avtonomija pa pade na povprečnih 85 kilometrov. Še vedno solidno. Ko pade električni mrk, pa se v ospredje postavi bencinar in takrat povprečna poraba znaša med 6,5 in 7 litri. Če se boste podili med semaforji, potem lahko pade na 5 ali celo manj, saj je pogon orientiran na varčnost v hibridnem načinu delovanja. Velja pa omeniti, da rezervoar za oktanski napoj zaradi baterije meri zgolj 32,5 L, kar pomeni, da boste na poti na morje ali kam dlje često na bencinski črpalki. A ker Caddy podpira tudi DC polnjenje z močjo do 50 kW, boste skoraj celo baterijo napolnili v tri četrt ure, na izmenični polnilnici z 11 kW v dveh urah in pol, hišna vtičnica pa zahtevala 6 ur postanka.

Kaj pa cestni bonton? Tu morda najbolj pripišem »Golf v delovnih hlačah«, saj se Caddy pelje bolj osebno kot dostavno vozilo. O delovnih koreninah ni slutiti, vzmetenje solidno požira neravnine, baterija pa je dovolj nizko, da je očitno znižala težišče. Malce moti šum na avtocesti, ki se mu zaradi oglate oblike ne gre izogniti, nasploh pa bi dvignil palec gor.

Caddy eHybrid torej ni voz za vsakogar. Če doma nimaš vtičnice in večino kilometrov narediš na avtocesti, boš z dizlom precej bolje shajal. Če pa imaš doma polnilnico s solarnimi paneli na strehi, otroke v vrtcu in šoli ter vsakodnevne poti do 80 kilometrov, je to eden najbolj smiselnih družinskih avtomobilov na trgu. Večino časa vozi na elektriko, za nekaj evrov na sto kilometrov, ko je treba na morje, pa te ne pusti na cedilu. Caddy je torej dober caddy na golf turnirju – ne opazi ga nihče, a brez njega bi bil dan precej bolj naporen. Zato odmerjenih 37 tisočakov in pol ne gre šteti med pretirane apetite Volkswagna, saj Caddy s svojo vsestranskostjo, opremo in vozno kulturo brez težav upraviči pričakovanja.

4 kulske

Fotrov kotiček

Iz očetovskega vidika je Caddy kot švicarski nož na kolesih. Drsna vrata pomenijo, da mladež na parkirišču ne bo z vrati poljubila sosednjega avtomobila, visoka streha, da se pri pripenjanju v sedež ne zlomiš v križu, trije sedeži zadaj pa, da so trije otroci lahko v istem avtu, ne da bi kdo sedel na robu. Mizice poskrbijo za mir na zadnji klopi – na njih so se odvijale risarske delavnice, pikniki in turnirji v kartah. Polica nad glavo pa je postala skrivališče za vse, kar otroci ne smejo dobiti v roke pred koncem poti.

Prtljažnik je za ta razred velik in zlahka pogoltne otroški voziček, tedenski nakup in še kakšno kolo, če podreš zadnjo klop. In v kolikor se dnevno vozite manj kot 40 kilometrov, boste oktane kurili zgolj ob vikend izletih. Všečno in sodobno.

Blaž Likovič
foto: caranduser.com

HVALIMO:
+  Do 85 km električnega dosega v praksi
+  DC polnjenje
+  Nizka poraba tudi s prazno baterijo, v mestu tudi pod 5 L
+  Prostornost,
+  Trije sedeži zadaj,
+  Dvoja drsna vrata
+  Praktični detajli: polica nad glavo, mizice, preklop EV/hibrid

GRAJAMO:
–  Majhen rezervoar za gorivo,
–  Trda plastika presega pričakovano.

Tehnični podatki: