Ko sta znanstvenika Banting in Best leta 1921 odkrila hormon inzulin, se je začela dirka za življenje. Po vsem svetu so starši otrok z diabetesom tipa 1 poskušali priti do čudežnega zdravila, tiste motne rjavkaste brozge zmletih pasjih trebušnih slinavk, ki je reševala življenja. V Toronto, kjer sta izumitelja delovala, so romale prošnje za prednostno obravnavo, inzulina pa je bilo spočetka na voljo le v omejeni količini. Vendar se je farmacevtska industrija zelo hitro odzvala in potem, ko je bil patent prodan za simbolično ceno en dolar je skoraj hkrati stekla proizvodnja v Ameriki in na Danskem.
Čeprav je prišel inzulin v zgodovino medicine kot zdravilo, ki rešuje življenja, za kar so Bantingu tudi podelili Nobelovo nagrado, pa je treba priznati, da je rešitev problema diabetesa veliko kompleksnejša. Z inzulinom se namreč zdravi le peščica bolnikov, ki imajo diabetes tipa 1, za ostale sladkorne bolnike pa to zdravilo ni predvideno, vsaj ne v prvih letih zdravljenja. Velika večina bolnikov, tam okrog 95 odstotkov ima namreč diabetes tipa 2, ki ni od inzulina odvisen, kar utegne koga zavesti, češ potem pa bolezen ni tako huda, če ni injekcij, ampak »samo« dieta in tablete.
Takšno razmišljanje se je pokazalo kot velika napaka, ki lahko bolnika z diagnozo diabetes mellitus tipa 2 pripelje v nezavidljivo zdravstveno stanje. Še posebej neugodna je situacija za starejše ljudi, ki imajo v povprečju po pet bolezni in bi se, na primer, radi naročili pri zdravniku na pregled. Žal ne gre več po telefonu, morali bi se prijaviti preko spleta, imeti neko pin kodo, morda vaš zdravnik sploh ne dela več v zdravstvenem domu, vi pa nimate niti izbranega zdravnika …
Diabetes okvarja žile
Diabetes je presnovna, nevrološka, pa tudi žilna bolezen, ker hiperglikemija, kako se imenuje kronično povišan krvni sladkor, dela škodo na ožilju. Žilne okvare so zelo nevarne in končno privedejo v najhujšem primeru do srčnega infarkta ali možganske kapi. Zato že nekaj let strokovnjaki govorijo o kardiodiabetologiji, ki se posebej posveča diabetesu kot dejavniku tveganja za bolezni srca in ožilja (poleg ateroskleroze, povišanega krvnega tlaka in maščob).
Diabetes najprej okvarja drobne žilice (kapilare) oči in ledvic, zaradi česar postanejo neprehodne in razvije se diabetična retinopatija, ki jo zdravijo očesni zdravniki ter diabetična nefropatija, ki je domena nefrologov, specialistov za ledvice. Večina bolnikov na dializnih oddelkih je tam zaradi diabetesa oz. ledvične bolezni, ki se razvije zaradi kronične hiperglikemije. Kot opozarja prof. dr. Miha Arnol, predstojnik Nefrološke klinike UKC ima veliko sladkornih bolnikov tipa 2 pridruženo ledvično okvaro že ob sami postavitvi diagnoze, zato priporočajo presejanje takoj ob odkritju sladkorne bolezni in nato enkrat letno.
Letošnje geslo nacionalne kampanje Bodi odličnjak, ki jo vodi Zavod Diabetes je NELOČLJIVO POVEZANI, kajti ravno to, da so diabetes srce in ledvice, tako povezani, je premalo znano in upoštevano. Zato poskrbite, da bo vaše zdravljenje tudi preventiva pred srčnim infarktom in ledvično odpovedjo in se o možnostih posvetujte s svojim zdravnikom. Obstajajo nova zdravila, ki regulirajo krvni sladkor in varujejo srce in ledvice, vprašanje pa je, ali vam jih bo zdravnik predpisal. Če bo videl, da ste motivirani za takšno terapijo, bodo vaše možnosti zagotovo večje. Nikoli ni prepozno, da kaj spremenite na bolje in to velja tudi pri diabetesu.
Ob Svetovnem dnevu sladkorne bolezni, ki bo danes , 14. 11., Zavod Diabetes organiziral osrednjo obeleževanje na Prešernovem trgu v Ljubljani, na katerem bo postavljena diabetes INFO točka z meritvami sladkorja v krvi, brezplačno pa bodo delili tudi strokovno publikacijo Diabetes in revijo Dita. Tisti, ki se dogodka ne boste mogli udeležiti ste vabljeni na spletni portal DIABETES.SI na kateri boste lahko naredili DIABETES TEST – hiter, informativen test o vaši ogroženosti za diabetes, ki so ga razvili na Zavodu Diabetes in vam v nekaj minutah oceni vaše tveganje za diabetes. V Sloveniji je okrog 200.000 sladkornih bolnikov, od tega jih ima večina diabetes tipa 2.
Rudi Leskovec
foto: Zavod diabetes
