Dacia Jogger ECO-G 100 Extreme

Kako se povprečna slovenska družina odpravi na dopust? Tako, da na cilj prispejo vsi sprti in slabovoljni, vsaj dokler ata ne srkne najmanj mali hmeljni zvarek, mati pa vsaj skodelico črnega toplega napitka ali šilce jadranske zobne paste, kot lokalci radi imenujejo travarico. Kje se pravzaprav zatakne, da je temu često res tako? Spor mislim, ne alkoholizacijo živčnega sistema.

Navadno pri pakiranju, saj bi najraje na svojo družinsko premičnino namestili manjši hladilnik hrane, garderobno omaro oblačil in komodo obuval – kje so potem še morebitna kolesa, sup in podobna fit oprema? Ko oča vendarle vse vestno zapakirajo in se samohvalno nasmehnejo, pri čemer bi si najraje podelili zlato medaljo v izkoriščenosti prostora, se mati pojavijo s hladilno torbo, vrečo s čevlji in kozmetično torbico. Sledi bentenje, dvig nervoze oziroma adrenalina v krvnem obtoku in klasični »fight« se prične … Le tisti s kombiji so pred to kolizijo čustev varni, vsaj v večini primerov.

Po novem obstoja še eno pleme, ki se bori proti tovrstnemu negativnih emocij polnemu izplutju proti počitniški luki, saj so v družinsko štirikolesno areno poslali svojega povsem svežega prvaka – Joggerja. Tako je, pri Dacii so nedavno lansirali precej všečen avtomobil, za katerega obstoj so avtomobilskim bogovom darovali kar tri vojščake. Na vrhu templja v romunskem mestecu Mioveni, kjer štab plemena domuje, so žrtvovali štirikolesne bojevnike Logan MCV, Lodgy in Dokker. In kaj so jim inženirska božanstva povrnila? Križanca med vsemi naštetimi, kar bi po osnovnošolskih merilih pomenilo, da je naš adut pač trikrat močnejši, večji in nasploh boljši. Pa je res? Romuni trdijo, da je Jogger nov pojem družinskega vozila, pri čemer jim po nekaj dneh »družbovanja« z vozilom le delno prikimavamo.

Moram zapisati, da sem Joggerja sam kar malce nestrpno pričakoval. Nemara celo preveč, kajti pri kopici prevoženih »pločevinarjev« vsako leto le stežka kateri od njih resnično preseneti ali prepriča glede na zahtevano ekonomsko protivrednost. Na Joggerja sem stavil veliko in ta ob klasičnih Dacia kompromisih vse želeno tudi pripelje. Veliko prostora in funkcionalnosti, vendar žal še vedno tudi številne arbitražne sporazume s potniki.

Oblikovno je čeden in dovolj všečen, da bo nagovarjal množice kupcev, ki jim značka vozila pomeni toliko kot lanski sneg na vrhu ljubljanskega Rožnika. Jogger je že v osnovi pohodniško napravljen kot se za sodobnega križanca spodobi in kar vabi na izvenmestne dogodivščine. Precejšno, kar 20 centimetrsko oddaljenost od tal, lično kombinira s črnimi 16-palčnimi Mahalia platišči, ki so del najbogatejšega sklopa opreme Extreme. Vendar pozor, Jogger po voznih zmogljivostih ni Duster, zato ne pričakujte hribolazenja, saj nima štirikolesnega pogona kot tudi ne z navorom obogatenega agregata.

Štiri najbolj kulske

Ima pa volumen, veliko njega. Če si omislite klasično 5-sedežno verzijo, boste v nahrbtnik spravili kar 708 litrov prtljage, medtem ko bo 7-sedežna različica ta prostor oklestila na skromnih 200 litrov in nekaj deci zraven. Testnež je bil sproščen zadnjih dveh sedežev, na katerih bi prednostno potovali otroci ali pogojno nižji odrasli, zato smo družinski cestni trajekt izkoristili za otroški tričlanski motoriziran bataljon (električni, klasični ter trikolesni skiro), šleme za mini tankiste in neprebojne jopiče, pardon kolenske ščitnike, ter seveda starševske nahrbtnike, da mladež ne bo lačna, žejna ali zamazana.

Podali smo se na nekaj deset kilometrov oddaljeno planoto, kjer ljubljanska jara gospoda rada shaja med prostimi konci tedna. K sreči smo domač ljubljanski privez zapustili brez v uvodu opisanega besednega dvoboja, smo pa Joggerju povzročili nekaj sivih las med cestnimi zavoji in vzponom na cilj. Bodisi s pogonom na plin ali na bencin.

Dobro naloženi smo prisilno polnjenemu litrskemu trivaljniku predstavljali malce nepričakovan napor. Kljub ravninski poskočnosti je svojo nemoč v klancih sila hitro razkril in od kapitana zahteval nižje prestave ter višje motorne vrtljaje. Ob srkanju bencina pogon zmore 91 KM, medem ko naj bi utekočinjen naftni plin iz staje spustil še dodatnih devet žrebcev. Ok, najbrž ponijev. Kakorkoli, bistvene razlike med krmo žvinčet ni, bržkone se pri plinu kljub številčnejši čredi zdi navora še za nianso manj.

Vsekakor bi tako prostorsko zajeten voz raje gnal z sajavčkom v nosu in tu se nam lahko po Renaultovih poldrugi liter zajetnih turbodizlih zagotovo kolca. Nadalje lahko zapišemo, da je Jogger res jogger in nerad zajema zavoje z dinamiko. Nagibanja karoserije je verjetno tudi zaradi višje oddaljenosti od tal kar precej, zato bodo tako avtomobil kot potniki bolj prešerne volje med umirjeno vožnjo.

Ob preklapljanju pogona smo končni zapitek obeh energentov ocenili na 6,7 litra. Glede na krmilnika konjenice, ki merita 50L za bencin in 40L za utekočinjen plin, bodo relacije tako zlahka dosegljive z enim »dvojnim« polnjenjem. V kolikor se odpravljate na daljše avtocestno potovanje pričakujte umirjeno lego in nekoliko okrnjeno zvočno izolacijo, ki bo motila predvsem prostoročne telefonske pogovore. Sklop opreme Extreme žal ne prinaša off road dobrot, kot bi morda sprva pričakovali, temveč predvsem estetske dodatke v smislu zanimivega črno-sivega oblazinjenja z rdečimi šivi, dekorativne elemente iz tkanine, poklopne mizice na hrbtni strani prednjih sedežev in priročno kamero za vzvratno parkiranje.

O varnostni elektroniki ne bomo zgubljali črnila. Evropska varnostna testiranja so dokaz, da v tem elementu Dacii še največ manjka in ima posledično zares slab izkaz na Euro NCAP testiranjih. Med vidnejšo asistenco velja omeniti le sistem za samodejno zaviranje v sili in sistem za opozarjanje vozil v mrtvem kotu, medtem ko vsa sicer že dobro znana tehnika ni na voljo niti za doplačilo.

Čeden videz, zares prostoren ambient in določeni varnostno-udobnostni kompromisi vas na koncu olajšajo za slabih 20 tisočakov. Glede na aktualno štirikolesno norijo, ki je cene tako rabljenih kot novih vozil pognala v nebo, se zdi tako zajeten mošnjiček zlatnikov povsem korektna vrednost.

Fotrov kotiček

Priznam, dvignem roko vsakič ko nekdo vpraša komu je Jogger všeč. Priznam, da so Romuni pripravili dober smoothie iz svojih treh upokojenih modelov Logan MCV, Lodgy in Dokker. Zdi se, da so uslišali predloge svojih kupcev in jim servirali pravi avtomobil za njihove potrebe. Glede na izhodišče v konfiguratorju bi raje priporočil izbiro klasičnega bencinarja, ki bo pripeljal z več bontona, medtem ko bi sam Joggerju brez dodatnih pomislekov pripisal turbodizla. A kaj ko so se kravatarji v Bruslju odločili brezglavo obdavčiti sajavčke in njihovo življenjsko tekočino ter rajo »na mehak« način napeljati v nakup elektrificiranih premičnin.

Jogger je več kot soliden družinski voz s precej prostora, zadovoljivo odmerjenimi udobjem in praktičnimi rešitvami, medtem ko sta pogon in napredna varnostno-asistenčna tehnika zgolj pri oceni zadostno.

Blaž Likovič
foto: caranduser.com

HVALIMO:
+ Videz. Dovolj zanimiv in sodoben, da bodo lastniki ponosno križarili naokoli.
+ Prostornost. 708 litrov zadošča tudi tistim redkim selitvam 5-članskih družin na hrvaško obalo.
+ Funkcionalnost. Drugi adut Joggerja, ki bo prepričeval kupce.
+ Oddaljenost od tal. Nič obotavljanja ob (počasnem!) prečenju robnikov.
+ Cena. Žebelj v krsto konkurentov.

GRAJAMO:
– Kompromisi glede varnosti. Ta ustreza normativom, vendar zares temeljnim.
– Nagibanje karoserije je med zavoji nad pričakovanji.
– Pogon bi bil bistveno bolj dorasel vozilu ob dizlu v motorni paleti.

Tehnični podatki: