BMW CE 04

Priznam, da skuterjev dolgo nisem maral. Pa mi je pod rit prišel BMW C650 in sem ob koncu najinega druženja rahlo nerad priznal:”No ja, sej ni tko švoh …” In od takrat skuterje sprejemam. Pa me oni dan pokliče Rebro:”Ti, en skuter mamo na testu … električni …”


“Ajde, mu dam priložnost,” sem zamomljal in se skobacal na mojega Kawasakija. Med potjo sem ravno premleval, da bi bil mogoče skrajni čas, da bi zavil na črpalko. Moj KLR iz leta 91 ne premore prikazovalnika nivoja goriva. Ta skrb je prepuščena ventilu za gorivo, ki ga ob zadnjih hlapih preklopiš na rezervo. In beštija prične cukati. Zapeljem na parkirišče pred vrtnarijo, se sklonim k ventilu odrešitve in zaprepaden ugotovim, da sem imel tovrstni monolog že pred tednom dni – pipica je bila že v položaju za rezervo. Nič, ostal sem brez goriva med rojskimi poljanami. Pokličem Rebrota. Čez 15 minut se je pripeljal. Tiho in spokojno je prilebdel, kot princ na belem konju. No, na belem BMW-ju CE 04. Iz bavarskega drobovja privleče petlitrski kanister odreštive. Natankam in zamenjava vozili, zakaj bi trpel samo jaz.

Stopicljam okrog električnega čudesa. In se začudim, zakaj niso odstranili stojala za prospekte. “To je vetrobransko steklo,” me poduči stanovski kolega. “Aha, kok kul!” mi ponesreči zleti z jezika. Pa pustimo ob strani moje tegobe. To je zgodba o Marku.

Mark živi v Ljubljani. V originalu je iz Kungote, a je po študiju ekonomije ostal v prestolnici. Mark trguje s kriptovalutami, oblači se po zadnji modi, je tehnični gik in ga močno skrbi za okolje. V zadnjem času ga je močno prevzela trajnostna mobilnost. Svojega avta nima. Za daljše razdalje uporablja car sharing, po mestu se je do nedavnega fijakal z električnim skirojem. Vendar je električni skiro dostopen že vsakem pubertetniku. Mark verjame v moč misli. Tedne in mesece je vizualiziral vozilo. Enosledno. Okolju prijazno. Preprosto za uporabo, vendar edinstveno, zmogljivo, vpadljivo ki bo odražalo njegov zanos nad sodobnimi tehnologijami in obenem naznanjalo, da mu ne visi dol za ogrožene živalske vrste in otočke v Pacifiku. In njegovi napori so obrodili sadove – Univerzum ga je uslišal in navdahnil bavarske inženirje. Mark je postal ponosni lastnik električnega BMW CE 04.

Že samo ime namiguje, da ne gre zgolj za nek skuter. Prej bi ga pripisal kakšnemu nabritemu androidu. Na prvi pogled povsem preprost – črna platišča, skromno vetrobransko steklo, špartanski sedež, nekaj povsem nepotrebni a neznansko kul spojlerjev in nerazumna dolžina. Ko pa na njem sedite, se pred vami odpre povsem nov svet. Dobrih 10 palcev meri merilnik … oz. bolje rečeno poveljniški most. Poleg osnovnih podatkov o hitrosti in dosegu premore še navigacijo, predvajalnik glasbe in povezljivost z mobilnim telefonom. Prtljažni prostor pod sedežem boste iskali zaman, saj so ga Nemci umetelno skrili ob stran. V njem je dovolj prostora za čelado in polnilni kabel … in občasno za petlitrski kanister goriva za prijatelje v stiski. Mark odobrava.

Največji tehnični bonbonček pa se skriva globoko v drobovju. Tekočinsko hlajen sinhronski motor. 31 kW in 62 Nm navora. Še malce podrobnejši podatki, če tale test prebira Markov sodelavec – energijo zagotavlja 148-voltni trakcijski akumulator z visoko-voltno tehnologijo in kapaciteto 8,9 kWh. Z vgrajenim polnilcem ga je moč do 100% napolniti v štirih urah in dvajsetih minutah, z dodatnim hitrim polnilnikom pa v uri in štiridesetih minutah. Pravi gik porn.

Za nas, preproste Zemljane – zadeva se pelje odlično! Stojiš na semaforju. Se prižge zelena. Priviješ plin. CE 04 zažvižga kot Speeder iz Vojne zvezd. Prej, kot bi se zavedal, si že daleč preko dovoljene omejitve hitrosti. CE 04 ‘prižvižga’ do 50 km/h v 2,6 sekunde! Končna hitrost je omejena na 120 km/h, doseg pa po uradnih podatkih znaša 130 km. Seveda je vse odvisno od izbranega načina vožnje in veselja do ožemanja ročice za plin. Osebno se nisem mogel brzdati, ker je zadeva res kul!

Marka je vseeno skrbelo, kako bo izstopal v množici vozil, ki se dnevno valijo po naši prestolnici. Že osnovna različica je vpadljiva in opazna (legendarni ljubljanski kulinarik bi dejal, da je povabljiva), seznam dodatne opreme in stilov pa je na ravni osebnega avtomobila. Od protivlomne naprave, urbanih pritiklin (kovčki,torbe, vetrobranska stekla …), ogrevanja ročic, cele horde sedežev in barvnih kombinacij, nalepk, svetilnih teles … Skratka, še Mark je imel težave z izbiro prave kombinacije. Osnovni model velja dobrih 12 tisočakov. Zgornja meja … no ja, meni je uspelo priti skoraj do 15 tisočakov. Skratka, Mark je zadovoljen, jaz pa sprejemam koncept električnih skuterjev.

Aleš Majerič
foto: caranduser.com

HVALIMO:
+ futurističen izgled (privablja poglede)
+ seznam dodatne opreme
+ prtljažni prostor

GRAJAMO:
– cena
– skromen doseg