Opel Rekord D: milijonar iz Rüsselsheima praznuje petdesetletnico
Uspešni srednje veliki model je na trg prišel januarja leta 1972.
Opel Rekord D, ki bo januarja 2022 praznoval 50. rojstni dan, je imel težko nalogo. Njegovega neposrednega predhodnika so izdelali v več kot 1,2 milijona primerkih, kar je osmina vseh avtomobilov, ki jih je Opel na ceste poslal v 70 letih svoje avtomobilske proizvodnje. Kot so takrat novinarji lahko prebrali v ‘Presse-Information’, je bil to dokaz, da si trg “ne more privoščiti izgube avtomobila, kot je Rekord”. Odločilno vlogo, ki jo je imel v avtomobilski industriji, je zato prevzel njegov pomlajeni naslednik, sama proizvodnja pa se je začela decembra 1971.
V Sloveniji je bilo, kljub častitljivemu jubileju, ki ga praznuje ta model prihodnje leto, konec decembra 2020 še vedno registriranih 25 Opel Rekordov. Ta model je imel tako tudi v Sloveniji pomembno vlogo pri prevozu in tako še danes krasi garažo mnogokaterega ljubitelja. Rekord D je zapeljal v široke in dobro utrjene kolesnice, a ga to ni ustavilo, da ne bi ubral svoje lastne smeri.
Tako je na primer v nasprotju z Rekordom C, ki je z ‘obliko stekleničke kokakole’ ob stebričku C nastal pod vplivom oblikovanja severnoameriških sestrskih modelov, uvedel oblikovanje s povsem evropskimi značilnostmi. Jasne in funkcionalne linije, gladke površine ter velika okna in nizka bočna linija pod stranskimi okni so poskrbeli za brezčasno zunanjo podobo. “Rekord D prihaja na trg kot gost, ki na zabavo prinese dobrodošlo osvežitev,” je bilo zapisano v gradivu za novinarje.
Tako kot pri predhodniku so kupci lahko izbirali med tremi izjemnimi karoserijskimi izvedbami: klasično limuzino z dvema ali štirimi vrati, športnim kupejem in karavanom s tremi ali petimi vrati. Za uporabo v komercialne namene in v najboljši tradiciji legendarnega dostavnika ‘Schnelllieferwagen’ iz 50. in 60. let prejšnjega stoletja je Opel ponujal tudi kombi Rekord (karavan s tremi vrati brez zadnjih stranskih oken).
Varnost je najpomembnejša: območje deformiranja prednjega dela in zaščita pred bočnim
trkom
Opel Rekord D (poimenovan tudi Rekord II, da bi se izognili zamenjavi z oznako D za dizelski motor) je dvignil letvico tudi na področju pasivne varnosti. Ojačitve na bokih in strehi so zagotavljale zaščito v primeru bočnega trka in prevračanja, območja načrtovanega deformiranja pa so varovala potnike v primeru čelnega trka. Bencinski motorji modela Rekord D so bili izpopolnjeni preizkušeni štirivaljni agregati z odmično gredjo v glavi motorja (CIH), ki so jih do premiere izdelali že več kot dva milijona. Osnova je bil 1,7-litrski motor s 49kW/66 KM, motor S je razvil 61kW/83 KM, 1,9-litrski agregat pa 71kW/97 KM.
Rekord D pa je postal tudi prvi Oplov osebni avtomobil z dizelskim motorjem na trgu –septembra 1972 s serijsko različico motorja, ki je postavil svetovni rekord! Dizelski motor z vrtinčasto komoro s 95 KM in turbinskim polnilnikom je v prototipu praznoval svojo premiero že junija tega leta. Opel GT Diesel z aerodinamično optimizirano karoserijo je na Oplovi testni stezi v Dudenhofnu postavil 18 mednarodnih in dva svetovna rekorda. V Rekordu je novi motor s kompresijskim vžigom razvil 44kW/60 KM, porabil povprečno 8,7 litra goriva na 100 kilometrov in omogočil največjo hitrost 135 km/h. Opel Rekord 2100 D je bil prepoznaven po izboklini na pokrovu motornega prostora: zaradi zgornje odmične gredi in spremenjene glave valjev je bil dizelski motor višji od bencinskih
motorjev.
“Za ljubitelje zmogljivih športno-potovalnih avtomobilov”: Opel Commodore
Od marca 1972 je Commodore B razširil ponudbo navzgor in zapolnil vrzel med Rekordom ter višje umeščenima modeloma Admiral in Diplomat. Commodore B si je obliko karoserije delil z Rekordom, a je bil opremljen bolj razkošno kot Rekord in na voljo le s šestvaljnimi motorji. Razvoj je bil hiter: 2,5-litrskemu motorju s 85kW/115 KM za model Commodore S je sledil GS s 96kW/130 KM in nato 2,8-litrski GS z dvema uplinjačema in 105kW/142 KM. Septembra 1972 je na sceno pripeljal vrhunski Commodore GS/E. 2,8-litrski motor s 118kW/160 KM in elektronskim vbrizgom goriva je omogočal osupljivo zmogljivost. Kupe je lahko dosegel največjo hitrost 200 km/h, štirivratna limuzina pa 195 km/h.
“GS/E je namenjen ljubiteljem zmogljivih športno-potovalnih avtomobilov, ki radi hitro premagujejo dolge razdalje,” so zapisali pri Oplu. Tako ne preseneča, da se je Commodore GS/E izkazal tudi kot močan tekmec na dirkah in relijih. Leta 1973 je mladi Walter Röhrl prvič tekmoval z Oplom na reliju Monte Carlo. Uspešno, čeprav je zaradi pomanjkljive homologacije kupe Commodore GS/E, ki ga je pripravil Irmscher, tekmoval v razredu skupine 2 za predelana vozila.
Commodore in Rekord sta največje zmage dosegla zunaj dirkališč in hitrostnih preizkušenj. V začetku septembra 1976 je s proizvodne linije zapeljala zlata limuzina Rekord D kot naslednji milijonti model v seriji – potrditev, da trg res “potrebuje Rekorde”, kot je Opel izjavil ob predstavitvi leta 1972. Ta dosežek je Opel proslavil s posebno ‘milijonarsko’ različico z omejenim številom izdelanih vozil z 2,0-litrskim motorjem S s 74kW/100 KM in opremo Berlina. Ko so septembra 1977 na trg poslali zadnjo generacijo Rekorda, je s proizvodne linije v Rüsselsheimu zapeljalo 1.128.196 Rekordov D in 140.827 modelov Commodore B.
Rudi Leskovec
foto: Opel