Site icon CarAndUser.com

Koda 125

Za Starbucks ste verjetno vsaj slišali, če ne že obiskali, a dvomim da vsi veste, da trening bariste traja več kot 40 ur? To je dvakrat več, kolikor je potrebno za pridobitev izpita motorja. Kaj se potemtakem lahko bodoči motorist nauči v zgolj šestih urah?

V bistvu presenetljivo veliko. Zagotovo pa je pomembno, da je v celotnem postopku pridobivanja kvalifikacije Koda 125 vsaj malo strasti. Že od malega me namreč bolj vleče k enoslednim vozilo. Težko bi s prstom pokazal, zakaj točno, a zagotovo imata nekaj prstov vmes Max Biaggi kot Valentino Rossi. Tisti kultni Yamahin skuter z modro-rumeno grafiko in številko 46, je bil zagotovo povod, da sem si ob koncu osnovne šole privozil AM kategorijo.

V uredništvu verjamemo, da sta tako Max kot Valentino svojo motoristično pot začela na podoben način. Med stožci.

Kasneje je strast do motociklov povozil razum, saj sem raje kot za motor, opravil izpit za avtomobil, ki je vsestransko prevozno sredstvo, vsaj kar se vremenskih pogojev in komforta tiče. No, vsakič znova pa se mi pojavi iskra na kakšnem od otokov v sredozemskem morju, ki so kot nalašč ustvarjeni za raziskovanje z enoslednim vozilom. In ker je 50 ccm malce švoh, sploh ko v enačbo damo dve osebi ter malce prtljage, je pridobivanje izpita Koda 125 bila skorajda neizbežna poteza. Dodaten povod je bila spomladanska sprememba v evropski zakonodaji, ki odslej voznikom dvokolesnikov z dovoljenjem A1 (Koda 125) tudi v tujini omogoča vožnjo lahkih motornih koles z delovno prostornino do 125 kubičnih centimetrov oziroma do 11 kW. Slednji podatek pride v poštev, če se odločamo med motocikli z električnim pogonom.

Elektroni brez sramu parirajo fosilni dobrini. Vsaj 90 kilometrov.

In ker smo ravno v razburkanem času elektrifikacije, smo se v uredništu odločili, da tečaj opravljamo v avtošoli Brulc, zadnjice pa posadimo na karizmatičnega (in precej nenavadnega) BMW-ja CE 02. Po ureditvi papirologije, smo se z izpolnjenim kartončkom z inštruktorjem snidli na poligonu. Stopnjevanju navkljub, ni manjkala osnovna motociklistična oprema – čelada, jakna in rokavice. K tej je kasneje, več kot priporočljivo, dodati ledvični pas, ojačane hlače ter čevlje.

V počasnem slalomu si lažje ogledamo opremo motorista. Čelada, motoristična jakna in rokavice. Frekventnim voznikom se priporočajo še hlače, čevlji in ledvični pas.

Osnova vožnje motorja je speljevanje in ustavljanje. Predvsem je poudarek na koordinaciji noge/stopala ter vzpostavitvi ravnotežja. Ključen za to je pogled, usmerjen daleč naprej. Inštruktorjeva teorija se je več kot izkazala v praksi. Pogled vnaprej ustvari mirnost, medtem ko bližnji pogled povzroči sledenje rok s krmilom. Slednje ravnanje je povod za številne nesreče motoristov, kakor velja za način zavijanja, ki ga zverziramo med stožci. Tako imenovana poštarska vožnja bo vaš spremljevalec na poti. Zagotovo je Rossijevo podiranje motocikla na stezi mamljivo, vendar v vsakodnevnem prometu ne pride ravno v poštev. Če pomislimo še na pestre podlage slovenskih cest, potem je vsakršno norenje po cestah prej loterija kot prikaz naučenih vrlin.

Najbolj priljubljena oblika motocikla, kadar govorimo o prostornini 125 ccm oziroma 11 kW.

Hitro in počasno slalomiranje ne škodita, kakor tudi ne osmica. Vaja, ki izda kompetence obvladovanja motorja. Mi smo na poligonu preizkusili BMW-ja CE 02 in skuter z Daljnega vzhoda. Velja poudariti, da se je BMW izkazal zaradi nizkega težišča izkazal za zelo okreten motocikel, sploh če vaše motociklistično znanje ni na ravni Moto GP-ja. Pri vseh naštetih vajah je pomembno, da se noge čim bolj oklepajo skeleta motorja oziroma jih imamo skupaj, če smo denimo na skuterju. In ta poza je še kako pomembna pri zaviranju v sili, saj s premikanjem nog ”vržemo” motor iz ravnotežja. Pravilo gledanja naprej enako velja, čeprav bi vsak najraje zrl v točko ustavitve. Napaka, ki je največkrat usodna.

BMW CE 02 se s svojim nizkim težiščem odlično spopade z vajami na poligonu.

Vaja dela mojstra in preizkušanje zaviranja z različnimi vstopnimi hitrosti (med 30 in 70 km/h) je odličen test reakcij za ”novopečenega” motorista. V sklopu opravljanja izpita smo imel možnost preizkusiti različne tipe motorjev ter zavornih sistemov. Tehnologija že omogoča nadzor stabilnosti in sistem brez blokade zavirajočih koles, dočim cenejši motocikli še vedno prisegajo na klasiko, zatorej je treba biti precej pozoren ob prvih kilometrih, dokler ne osvojimo način obvladovanja lastnega motocikla.

Preizkus zavor kot tudi zbranosti bodočega motorista.

Po dobrih treh delovnih urah na poligonu je sledila vožnja v prometu. Ker smo pred časom preizkušali 50-kubično različico električnega BMW-ja, smo bili malo skeptični glede samega dometa. Saj veste, 90 obljubljenih kilometrov dosega je nekaj na papiru, v praksi pa nekaj povsem drugega. Prenesti znanje s poligona na cesto ni tako enostavno kot se sprva zdi. Še dobro, da v takšni situaciji inštruktor prinese na plano leta izkušenj, ter z njimi omehča kandidata. In ravno interakcija z inštruktorjem je ključna v teh šestih urah usposabljanja za Kodo 125. Kombinacija pozornega poslušanja ter vedoželjnega spraševanja. No, mi smo se zapeljali skorajda do Litije in nazaj, pa je bilo dosega še vedno dovolj, da se ni vil pot iz rokavic.

Še kako velja, da vaja dela mojstra. Konec koncev sem že v uvodu zapisal koliko časa vzame trening za barista v Starbucksu. Izpit Koda 125 je mamljivo izhodišče za vse nas, ki smo si nekoč želeli postati motoristi, pa zaradi takšnega in drugačnega razloga to ni bilo izvedljivo. Zavoljo preprostejšega praktičnega pristopa, brez pisnega izpita CPP ter končne ocenjevalne vožnje, je celotna zgodba sila všečna. Obenem pa je fina pokušina, kaj pravzaprav prinaša kategorija A, če vas slučajno zamikajo ta prave mašine.

No, nekaj vprašanj smo zastavili tudi inštruktorju ter vodji Avtošole Brulc, g. Andreju Brulcu:

Andrej Brulc – Direktor, strokovni vodja, učitelj vožnje vseh kategorij, učitelj vadbe varne vožnje in učitelj predpisov.

CAU: Kako pomembno se vam zdi, da se opravlja tovrstni izpit? Večkrat smo namreč zasledili, da številni menijo, da bi ga lahko kar dobili z izpitom B-kategorije?

AB: Zagotovo bistveno bolje kot nič. Pri vožnji s 50-kubičnimi mopedi smo po večini samouki, medtem ko je pravilna vožnja z motociklom po cesti nekaj povsem drugega. Velja omeniti, da bodo le redki, ki se bodo sami naučili zavirati v sili, prav tako pravilna vožnja skozi zavoje terja kar nekaj prakse.

CAU: Na slovenskih cestah lahko opazimo precej triciklov, katere lahko vozite s kategorijo B. Bi tudi tem voznikom svetovali opravljanje vsaj tovrstnega tečaja/izpita?

AB: Obvezno! Najprej je potrebno poudariti, da gre za zmotno prepričanje, da gre za tricikel, saj je vožnja z MP3 (in njemu podobnim motociklom) povsem enaka vožnji z običajnim motociklom. Prav tako imajo nekateri tricikli performanse solidno zmogljivega motocikla! Menim, da bi bila nuja vsaj nekaj teoretičnega znanja, prav tako ne bi škodilo, če bi se vozniki spoznali z osnovami vožnje motocikla.

Andrej Brulc, je med drugim tudi uradni BMW inštruktor.

CAU: Kolikšen porast kandidatov za izpit A1-kategorije beležite, odkar je bil sprejet nov zakon, ki je bistveno olajšal pot do izpita za 125 kubičnih centimetrov?

AB: Ogromen! V naši avtošoli beležimo od 400 do 500-odstotno povečanje!

CAU: Kakšna pa je povprečna starost kandidatov, ki se odločijo za opravljanje izpita A1?

AB: Lahko bi dejal, da je povprečna starost nekje med 30 in 55 let. Gre pa po večini za kandidate, ki imajo že opravljen izpit B-kategorije.

CAU: Za konec bi nas zanimalo še, koliko znaša cena za opravljanje izpita Koda 125?

AB: Znesek, ki vključuje šest ur in izposojo motorja pri naši avtošoli znaša 330 evrov.

Rocco, Boštjan Horvat
foto: caranduser.com

Exit mobile version