Upad učinkovitosti porabe goriva je po analizi podjetja Vehicle Data Global (VDG) močno povečal občutljivost evropskih voznikov na globalne konflikte. Povprečna poraba bencinskih vozil je vrhunec dosegla leta 2016 pri približno 5,1 l na 100 km, danes pa znaša okoli 6,0 l, kar je primerljivo z letom 2006. Še izrazitejši je padec pri dizlih, kjer se je učinkovitost poslabšala s 4,4 l/100 km na približno 6,6 l. Glavni razlog je rast velikosti in mase vozil, predvsem zaradi priljubljenosti SUV-jev, katerih delež na trgu je v dveh desetletjih narasel s 6,7 % na skoraj 60 %, ob tem pa se je povprečna masa vozil povečala za približno četrtino.
Dodatno breme predstavljajo skoki cen goriva, ki so jih sprožili konflikti v Ukrajini in Iranu. Povprečen voznik, ki letno prevozi približno 12.000 km, tako zaradi slabše učinkovitosti plača okoli 170 evrov več za bencin oziroma približno 480 evrov več za dizel kot bi ob ravneh iz leta 2016. Pri voznih parkih so razlike še izrazitejše – pri triletnem ciklu in 96.500 km se letni strošek poveča za približno 522 evrov na bencinsko vozilo in 1.389 evrov na dizelsko, kar pomeni skupno do 1.569 evrov oziroma 4.170 evrov dodatka v celotnem obdobju.
Podobno velja za dostavna vozila, kjer je poraba narasla z okoli 6,0 na 7,6 l/100 km. Voznik, ki letno prevozi približno 20.300 km, zato za gorivo plača približno 1.764 evrov več, od tega okoli 709 evrov neposredno zaradi slabše učinkovitosti. Celotni vozni parki dostavnikov se soočajo z dodatnimi stroški do približno 8.401 evrov na cikel, pri čemer skoraj polovica odpade na povečano porabo.
VDG opozarja tudi, da prehod na hibride pogosto ne prinese pričakovanih prihrankov. Deklarirana poraba okoli 1,5 l/100 km je dosežena zgolj v idealnih testnih pogojih in v praksi skorajda ni dosegljiva. Večja vozila sicer prinašajo več udobja in varnosti, vendar hkrati pomenijo bistveno višje vsakodnevne stroške in večjo izpostavljenost cenovnim šokom na energetskih trgih.
Blaž Likovič
foto: NP