Novi ultimativni Bugatti Tourbillon predstavlja revolucionarni preskok v aerodinamiki hiperšportnih avtomobilov. Gradi na zapuščini predhodnika Chiron, saj z vrhunsko zasnovo in inženiringom dosega izjemno aerodinamično učinkovitost. Bugattijeva aerodinamična pot se je začela s ciljem preseči zmogljivosti Chirona.
Proces oblikovanja je obsegal večmesečne simulacije računalniške dinamike tekočin, ki so inženirjem omogočile zgodnje razumevanje dinamike zračnega toka. Petnajst mesecev pred javno premiero so se Bugattijevi inženirji in aerodinamiki zbrali v Italiji, da bi v vetrovniku preizkusili skrbno izdelan model Tourbillona v polovičnem merilu. Model izdelan iz 250 3D-tiskanih sestavnih delov in z več kot 100 tlačnimi pipami, je omogočal natančne meritve masnega pretoka, statičnega tlaka in hitrosti zraka na površini avtomobila.
Ključni aerodinamični napredek je vključeval zmanjšanje sprednje površine avtomobila, izpopolnitev zadnjega difuzorja in zmanjšanje stekla v kokpitu, da bi se čim bolj zmanjšal zračni upor. Te inovacije so bile združene s spoznanji, pridobljenimi na podlagi podatkov, da bi ustvarili aerodinamično učinkovitejšo zasnovo kot kdaj koli prej. Končni cilj je bil optimizirati koeficient zračnega upora in upravljanje zračnih tokov, kar je vozilu Tourbillon omogočilo doseganje najvišjih hitrosti brez uporabe zadnjega krilca, hkrati pa ohranilo izjemno stabilnost.
Projekt se je več let razvijal od simulacijskih modelov do prototipov polne velikosti, aerodinamične projekcije pa so se potrjevale s strogimi preizkusi v vetrovniku. S takšno natančno predanostjo so zmogljivosti hišnih hiperšportnikov dvignili na raven brez primere in postavili nove standarde v avtomobilskem svetu. Napredna aerodinamična zasnova Tourbillona poleg povečane hitrosti in stabilnosti, zaznamuje tudi začetek novega obdobja znamke, ko vstopajo v svet elektrifikacije.
Žiga Kolman
foto: Bugatti