Vse smeri so uprte v nove veje mobilnosti. Specifično elektromobilnost. V želji na boljši jutri pa pozabljamo, da se morajo spremembe najprej zgoditi pri osnovah.
Poznamo pregovor, da preden se podaš v tek, je dobro, če obvladaš korak. Bojim se, da le-tega Slovenci kaj prida ne obvladamo. Govorim o mobilnost nasploh. Čeprav v glavah mnogih šoferjev tiči prepričanje, da bi se s Hamiltonom brez težav kosali za enega od njegovih naslovov svetovnega prvaka, je stanje na cestišču vse prej kot bleščeče.
Še vedno imamo na letni ravni avtobus in pol smrtnih žrtev. Številke so še višje, ko govorimo o poškodbah oseb ter zviti pločevini. Pa boste rekli, saj je samo pločevina. Ampak vozniško znanje se odraža tudi v teh številkah. To, da tedensko poslušam kričeče radijske voditelje, ko opozarjajo na ”geisterfahrerja” na enem izmed štirih krakov slovenskih avtocest, zagotovo ne šteje v prid.
Vendar, Slovenci se ne damo, še vedno verjamemo vase, se imamo za delavne … a žal le v tujini, ko je očitno ”pacel” dovolj dolg. Ste že kdaj videli ”Janeza”, da bi priganjal čez Tauren ali na Münchenski obvoznici? Se mi je zdelo.
Nova era!
Tako pridemo do novega, ampak res novega začetka. Elektromobilnost je odrešitelj vseh naših grehov. No, vsaj takšen občutek dobi človek, med požiranjem oglasnih sporočil. Vsi veseli, vsi zeleni, vse dobro. A zopet naletimo na raka, ki se je prijel že v kali. Električna vozila so postala nekakšen statusni simbol. Kupim ga zato, ker si ga lahko privoščim. In še ”točim” skorajda zastonj (vsaj do nedavnega je bilo tako).
Zdaj to opcijo brezplačnega polnjenja ponuja le še nekaj nakupovalnih centrov in glede na to, da so polnilnice navadno postavljene bližje kot parkirišča za invalidne osebe, je to klasična situacija dvojne zmage. Posledično se na teh polnilnih/parkirnih mestih največkrat znajdejo kakšni starejši dizelski modeli, nemških proizvajalcev. Samo na hitro skoči po opravkih, kar lahko razberemo z utripajočih štirih smerokazov.
Lastniki električnih vozil pa niso nič boljši. Svoj status izražajo s tem, da denimo parkirajo kakor se jim pač zazdi. Že res, da polnilna mesta niso najbolj optimalno postavljena, vendar pojem elektromobilnosti ni ”na horuk”, ampak v uglajenosti in mirnosti. Nekako naj bi električna vozila predstavljajo tudi varnost v prometu z vsemi tehnologijami, kakor dvigovala nivo kulture.
Vsa ta priložnost za postopno spremembo stanja vozniške kulture na slovenskih cestah bo splavala po vodi. Ne verjamete? Kljub temu, da se mobilnost spreminja, se vozniki električnih vozil na semaforjih postavljajo s pospeški, uporaba je bolj ali manj postavljaška, posledično je poraba energije višja kot če bi točili bencin in oportunistično iskanje brezplačnih polnilnic se bliža koncu. ”Naftne” navade žal ostajajo in bojim se, da bomo parkirno neznanje, cestno premoč ter smrtonosne vzgibe prenesli na elektriko, le če ta ne bo postregla s svojimi omejitvami, potem pa …
Rocco
foto: caranduser.com