Skoraj tretjina voznikov v Sloveniji je starejših od 60 let, večina pa jih svojega vozniškega znanja ne obnavlja. Zgovorna je tudi statistika, saj je v lanskem letu največ udeležencev na slovenskih cestah umrlo v prometnih nesrečah, ki so jih povzročili najstarejši povzročitelji, stari nad 64 let. Razloge za takšno stanje in možne rešitve zanj so iskali na posvetu Anatomija vožnje starejših. Na dogodku, ki ga je organizirala Zavarovalnica Triglav, so slovenski strokovnjaki z različnih področij pod drobnogled vzeli starejše voznike. Da jih opolnomočijo, bodo v največji slovenski zavarovalnici tudi letos v akciji Osvežitvena vožnja združili moči z AMZS in starejšim od 60 let ponudili možnost brezplačne osvežitvene vožnje z inštruktorjem.
Po podatkih Zavarovalnice Triglav so starejši po dopolnjenem 70. letu bolj rizični vozniki, v starosti med 84 in 90 let pa celo dvakrat bolj rizični oziroma je tako imenovana škodna pogostnost pri njih dvakrat višja od voznikov, ki so stari med 49 in 53 let.
Ker je osveženje vozniškega znanja ključno, so v Triglavu skupaj z učitelji in inštruktorji vožnje AMZS starejšim voznikom želeli ponuditi celosten program osveževanja znanja. To pomeni brezplačen individualni program osveževanja vozniških znanj v njihovem lokalnem okolju, na cestah, kjer vsak dan opravijo največ voženj. Za osvežitev znanja CPP in bontona pa so vzpostavili tudi spletni portal vozimse.si, kjer so vsebine, ki prek člankov, videa in testov naslavljajo najpogostejše težave starejših voznikov.
»Izjemno nas je presenetilo in razveselilo, da so bile osvežitvene vožnje sprejete kot družinski projekt. Pogosto so babice in dedke k udeležbi spodbujali njihovi otroci in vnuki. Na vožnje so sicer prihajali vozniki, ki še redno vozijo – večinoma nekajkrat na teden – vendar jim vožnja že predstavlja stres. Kar 55 % starejšim je zgolj to, da gredo na vožnjo, stresno, pri tem je delež žensk višji od moških. Stres povečujejo predvsem situacije v prometu, ki jih ne obvladajo. Te dejavnike smo želeli zmanjšati. Torej več znanja, več samozavesti, manj stresa. Ko so vse to osvojili, se je delež tistih, ki vožnjo doživljajo kot stres, občutno znižal. Kar 73 % je bilo takih, ki so šli za volan brez občutkov stresa,« je povedala vodja projektov varne mobilnosti v Zavarovalnici Triglav Ana Cergolj Kebler.
Pod okriljem projekta se je tako na obnovitev svojega vozniškega znanja in veščin doslej podalo že 700 starejših voznikov. Njihovi strokovni sopotniki so bili izkušeni AMZS učitelji vožnje in inštruktorji varne vožnje, ki so s starejšimi vozniki v zadnjem letu po Sloveniji prevozili približno 15.400 kilometrov.
»Pri projektu Osvežitvena vožnja Zavarovalnice Triglav smo ugotovili, da so vozniki z veliko novostmi v cestnem prometu seznanjeni, da pa jih lahko sami suvereno obvladajo, potrebujejo vsaj praktičen prikaz nekoga, ki mu zaupajo. Poleg ustvarjenega zaupanja je ključ do zadovoljstva in doseženega cilja – varnejši in bolj suvereni vozniki – to, da udeležencev med vožnjo ne ocenjujemo, temveč jim svetujemo. Po vsaki vožnji namreč analiziramo posameznikovo vožnjo in mu povemo tudi za napake oziroma pomanjkljivosti. Zaradi ustvarjenega zaupanja udeleženci tega ne sprejemajo kot kritiziranje, temveč kot napotek za izboljšavo, to pa pri njih krepi zadovoljstvo in samozavest,« je poudaril Manuel Pungartnik, vodja centra voznikov pri AMZS, učitelj in inštruktor vožnje.
»Vsakemu izmed nas z leti začnejo upadati motorične, čutilne in tudi miselne funkcije in z njimi veščine, ki jih potrebujemo za vožnjo. Pride čas, ko se naša želja po neodvisnosti, svobodi, neskončnosti cest in kilometrov pričenja prepletati z vprašanjem odgovornosti do sebe in drugih – sem (še) varen, vešč in zanesljiv voznik?” okoliščine, ki spremljajo staranje, opiše priznani nevrolog, profesor klinične nevrologije in predstojnik Katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti, dr. Zvezdan Pirtošek.
Svoje izkušnje dolgoletne voznice je z nami delila tudi znana pisateljica in igralka Desa Muck: »Sama nimam ravno dobre šoferske kondicije. Pravzaprav vozim vedno redkeje, ker je to nalogo prevzel moj mož, ki se varneje počuti, če je za volanom on. Tako, da vozim le takrat, ko grem nekam sama. Seveda tako ne morem doseči prave šoferske samozavesti. To je velika past za nas, starejše voznike. Še preden se zavemo, si ne upamo več na cesto, in vožnjo prepustimo drugim. Naslednja past so večja mesta, sploh Ljubljana, kjer je promet vedno bolj kaotičen in vedno več je novih predpisov. Zato skušam voziti kadar je manj prometa, ali pa pustim avto na parkiriščih v obrobju in grem naprej z avtobusom in taksijem.«
Rudi Leskovec
foto: ZT