Ekologija je, dame in gospodje, danes preprosto v modi. No, vsaj govoriti o njej, voziti ekološko sprejemljiv avto in uporabljati materiale, ki jih je možno reciklirati.
Vse to počnemo prebivalci razvitega sveta, da bi naš svet rešili pred gotovo katastrofo, ki ga čaka v bližnji ali pa nekoliko bolj oddaljeni prihodnosti. Ozračje se segreva, ledeniki se topijo, severni medvedi pa ne morejo več do rib in jim grozi izumrtje. Tako nam vsaj pravijo okoljevarstveniki, jaz pa se vse bolj sprašujem, če niso vsi skupaj le PR-ovci korporacij, ki nam zapovedujejo: Troši! Se vam ne zdi, da so okoljevarstveniki vse glasnejši ravno sedaj, ko se, zaradi globalne gospodarske krize, zasebna potrošnja občutno zmanjšuje?
Pohvalno je, da se avtomobilska industrija trudi in trgu ponuja avtomobile z vse manj izpusta CO2, avtomobile, ki se ugašajo pri rdeči luči, avtomobile, ki delujejo na kombinacijo elektrike in bencina, avtomobile, ki so skratka skladni s tako moderno logiko vzdržnega gospodarskega razvoja. Pa so res ali gre zgolj za izjemen marketinški prijem? Če smo odkriti, izjemnega tehnološkega preboja v avtomobilizmu že dolgo nismo videli. Sam priznavam štiri izume, ki pomenijo tehnološki preboj, vse ostalo je marketing.
To so izum kolesa, izum pnevmatike, izum motorja z notranjim izgorevanjem in izum polprevodnika. Vse ostalo temelji na enem izmed teh tehnoloških prebojev, v zadnjem času predvsem na polprevodnikih. Zakaj bi torej svoj stari avto zamenjali z novim, ko pa imajo praktično vsi, izdelani na prelomu tisočletja, vse nujno potrebne elemente za udobno in varno vožnjo: ABS, ESP, klimo in najmanj 4 zračne vreče. Vsi lahko brez težav prevozijo precej preko 300.000 km, ki jih povprečni voznik namelje v 20 letih.
Potrebno je bilo iznajti zadevo, ki bo vabila in v očeh ljudi opravičevala menjavo starega konjička za novega. Potrebno je kupiti nov avto, ki bo imel manj izpusta, ki bo bolj ekološki, bolj razgradljiv in skratka dovolj sonaraven. Potrebno je trošiti. Pa ste se, tako ekološko ozaveščeni, kdaj vprašali, kam bo šel vaš stari avto? Kam bo šel čez dve leti vaš tedanji avto, ko boste zopet potrebovali novega, bolj ekološkega?
Moti se, kdor misli, da so modropremikajoči, modrotehnološki, ekološki in e-vozni avtomobili v celoti razgradljivi. Kaj pa baterije hibridnih vozil, kje bodo končale le-te? Ste se kdaj vprašali o transportu vozila iz države proizvodnje v vaš najljubši salon? Ta poteka večinoma po morju v luke in naprej s tovornjaki. Seštejte prosim izpuste, ki so bili potrebni, še preden ste obrnili ključ vašega e-vozila. Ta eko logika ne vzdrži.
Dovolil si bom postaviti absurdno trditev. Najbolj ekološki vozili v zgodovini sta bili Trabant (plastični avto z dvotaktnim motorjem in izpustom vseh mogočih škodljivih snovi) in fičko. Starejši se boste morda spominjali, sicer vprašajte svoje stare starše, koliko ljudi se je v povprečju vozilo naenkrat v fičku. Redko se je zgodilo, da se je Jugoslovan sam podal na pot. Koliko fičkov je bilo tedaj na cesti in ali je bila v 60-ih na cesti kdaj gneča?
Deklarirani izpust fička je bil verjetno precej višji od današnjih avtomobilov, dejanski izpust na prevoženega človeka pa precej nižji, da o absolutnem izpustu tistih nekaj fičkov in mopedov APN4, ki so skrbeli za motorizacijo Jugoslavije, niti ne govorimo. Veseli me, da najnovejši avtomobili v zrak izpustijo malo nad 100 g CO2 na km. Vendar kaj, ko gre za teoretično vrednost.
Zjutraj, ko potrebujete za 5 prevoženih kilometrov 30 minut, je ta izpust višji od vseh Trabantov, ki so se kdaj vozili po Nemški demokratični republiki. Če je bilo treba že na fička čakati več let, se je na Trabanta čakalo tudi po 12 let. Pomislite, 12 let je minilo, preden ste v zrak izpustili vsaj gram CO2. Nato ste potrebovali še kakšno leto, ko se niste vpisali med onesnaževalce, saj noben Trabant ni delal brez temeljitih dodatnih servisnih posegov, ko ste ga enkrat odpeljali iz (dvomim, da so jih dejansko prodajali v salonih) salona. Ves ta čas ste se lepo vozili s kolesom in niste onesnaževali okolja. Torej, kateri je bil najbolj ekološki avto v zgodovini?
Se pravi, da z nakupom ekološkega avtomobila ne boste kaj dosti prispevali k ohranitvi okolja. Tudi z ločevanjem odpadkov ne boste rešili severnega medveda. Obeta se nam konec sveta. Vsekakor, če prej ne, čez milijardo let, ko se bo Sonce spremenilo v supernovo. Do takrat pa človeštva že dolgo ne bo več. Žal je človek eno izmed najbolj ranljivih bitij na Zemlji. S svojo kvazi inteligenco trenutno uspešno onesnažuje okolje in se slepi, da bo z raznimi kopenhagnizmi rešil svet. Ne bo ga.
Svet bo rešen, ko se bo očistil virusa homo sapiens, ki ga zadnjih 200.000 let pesti. Da si boste lažje predstavljali relativni pomen homosapiensa v zemljini zgodovini, se vrnimo v predkambrij, 3,5 mrd let nazaj. Takrat je na zemlji nastalo prvo življenje. Če bi ta čas pretvorili v en dan, bi imel človek v tem dnevu 5 sekund, oziroma, skupaj s pripravo nanj, en glasen kih. Narave ne bomo uničili, verjetno pa bo trajalo še kakšni 2 sekundi, da nas izkihne, saj jo nos že pošteno srbi.
Goat Rider
foto: caranduser.com