Oh ja, Volkswagen Golf, večni odgovor na večino vprašanj »kateri avto naj kupim?«. Tokrat bom poskusil podrobneje raziskat, ali je ta trditev še vedno verodostojna, glede nato, da je v zadnjih letih konkurenca dodobra ujela nemško klasiko. S kombilimuzinskim ali standardnim Golfom nove, osme generacije smo se že dobro spoznali, sedaj nas je obiskal njegov večji, prostornejši karavanski brat Variant. Ta je bil v začetkih le nekoliko razpotegnjena komiblimuzina, brez velike osebnosti, kar se je pri novem modelu popolnoma spremenilo. Postal je samosvoj, z lastnim karakterjem, kar lahko pripišemo obsežnem razvoju in osebni ter seveda dimenzijski rasti.
Če so prejšnje generacije delovale precej negotovo, predvsem peta generacija s ponesrečenim oblikovanjem, je nova, osma, resnično dovršen avtomobil. Recimo, šesta generacija je s svojim zadržanim oblikovanjem nasprotovala neprivlačni peti, v sedmo pa so bili že skoraj blizu želenega. Kot kaže gre pri Volkswagnu v osmo rado, kar dokazuje novi stroj, sedaj z nekako složnim oblikovanjem, kar so poleg podaljšanja karoserije dosegli z vzporedno rastjo medosne razdalje. Novi Golf je namreč od predhodnika daljši za 60 mm, medosje pa so povečali za 58 mm. Tako je vizualno precej bolj homogen, svoje mere pa odlično skriva s »shooting brake« navdahnjeno strešno linijo. Glede na rast je marsikdo pričakoval vzporedno povečanje prtljažnega prostora, a temu sicer ni tako. Da, s 611 litri je za svoj segment zajeten, z uporabno razporeditvijo, vendar je največ udobja prejela ravno zadnja klop, ki sedaj »drugorazrednim« potnikom ponuja malo morje prostora za noge in glavo.
Osebno sem bil pred nekaj leti lastnik sedme generacije Golfa Variant, s skoraj primerljivo opremo in pogonskim sklopom, kar je dalo dobro popotnico za lažjo primerjavo medgeneracijskega preskoka. Če se je sedmica še nekoliko oklepala tradicije, je pri novem skoraj vse na račun moderne digitalizacije skopnelo. Seveda govorim predvsem o notranjosti, ki je na žalost izgubila praktično vsak sleherni fizični gumb, vlogo pa so prevzeli razne tipke na dotik, ali drsni upravljalniki. Takšen je recimo tisti za uravnavanje temperature klimatske naprave, da med vožnjo tapkaš kot nor, obenem pa ponoči ploščica ni niti osvetljena. Odzivni čas je za današnjo sodobno tehniko precej počasen, obenem sistem vsake toliko kar zmrzne.
Tukaj se tako rekoč negodovanja ali pritožbe zaključijo. Če odmislimo takšne nevšečnosti in se posvetimo vožnji, hitro opazimo, da gre za suveren nemški avtomobil. Pod motornim pokrovom testnega Golfa je ropotal 2-litrski TDI dizelski agregat, sicer precej uglajen in miren, ki v osnovni konfiguraciji premore 115 KM, povezan pa je s šeststopenjskim ročnim pretikačem. Deluje, kot da moči ni na pretek, a je pri novem dizelašu krivulja podajanja navora speljana bolje kot kadarkoli prej, zato je pretirano zniževanje prestav odvečno, vožnja pa lahkotna. Malce mu zmanjka sape le pri višji hitrosti na avtocesti, vendar bistvene razlike v primerjavi s starim 2.0 TDI z več “konji” ne gre opaziti. V bistvu bo zadoščal večini uporabnikov, ki iščejo idealen kompromis med zmogljivostjo in porabo, le ta je na testu kljub nikakršnem varčevanju znašala pohvalnih 5,4 litrov. Za piko na i vas bo raznežil še uglašen ročni menjalnik, ki kot po maslu pade iz prestave v prestavo in vrača nekaj nostalgičnega užitka v lastnem pretikanju prestav. Takšen homogen dizelski pogonski sklop natančno kaže, da pogon na črno zlato še ni za odpis in da hibridna tehnologija morda ni tako vrhunska, kot jo opevajo. Sploh na izredno dolgih relacijah, kjer takšen Golf zaživi.
Skratka, novi Golf je brez dvoma še vedno pristen Golf, kot smo ga navajeni že desetletja. Tako oboževalcev, kot vseh bodočih kupcev ne bo pustil na cedilu. Res je, da na nobenem področju ne izstopa, je pa na vseh zlata sredina in ravno zaradi tega prva izbira mnogih. Ni brez razloga njegov segment večinoma imenovan kar kot golfov razred. Čeprav se na prvi pogled ne zdi, je z osmo generacijo Golf storil velik korak naprej, upam le, da bodo z bodočimi posodobitvami odpravili čričke medijskega vmesnika.
Žiga Kolman
foto: caranduser.com
HVALIMO
+ Uglajenost 2.0 TDI dizelskega motorja.
+ Fantastičen ročni menjalnik, ki vrača ljubezen do lastnega prestavljanja.
+ Poraba goriva. Na dolgih avtocestnih popotovanjih lahko zdrsne krepko pod pet litrov.
+ Modernizacija potniške kabine in ambientna osvetlitev za popestritev monotonosti.
GRAJAMO
– Neodločno delovanje in zmrzovanje medijskega vmesnika.
– Pomanjkanje ročnih stikal (gumbov), vsaj za klimatsko napravo.
| Mere dolžina/širina/višina (mm) | 4.633 / 1.789 / 1.498 |
| Medosna razdalja (mm) | 2.669 |
| Prostornina prtljažnika (l) | 611 / 1.642 |
| Teža (prazno v./dovoljena) (kg) | 1.447 / 2.000 |
| Agregat | Turbodizelskii, 4-valjni, vrstni |
| Delovna prostornina (ccm) | 1.968 |
| Največja moč | 85 kW (110 KM) |
| Največji navor | 300 Nm med 1.600 in 2.500 vrtljaji |
| Največja hitrost (km/h) | 202 |
| Pospešek 0 – 100 km/h (s) | 10,5 |
| Posoda za gorivo (l) | 45 |
| Poraba po EU normah (l/100 km) | 4,0 |
| Poraba goriva na testu (l/100 km) | 5,4 |
| Emisije CO2 (g/km) | 106 |
| Cena osnovnega modela (v EUR) | 21.570 |
| Cena testnega modela (v EUR) | 28.819 |
| Uvoznik | Porsche Slovenija d.o.o. |
| Spletna stran | www.volkswagen.si |
