Saj poznate mit o Feniksu. Skrivnostni ptici, ki vsakih 500 let zgradi gnezdo, se udobno namesti … in zažge. Ko vse skupaj dogori, se sredi pepela bohoti popolnoma nova ptica.
O prikladnosti tovrstnega početja bi se dalo razglabljati. Vprašljive so tudi spolne prakse in razmnoževalne navade Feniksa. Ampak nekako se zdi, da je celotno vrsto sestavljal zgolj en primerek. Je pa postal sinonim za vztrajnost, odpornost … morda celo trdovratnost.
In vse to predstavlja Honda Transalp. “Točili” so jo od leta 1986, za nakej let prenehali in z njo znova postregli v lanskem letu. In Honda XL750 Transalp v svoji osnovi ostaja ravno to – dobra, stara “Transalpka”. Sinonim za preprost, vzdržljiv, zanesljiv in vsestransko uporaben motocikel.
Srž univerzalnosti tiči v pogonskem agregatu. 755-kubični dvovaljnik pri polni sapi “brcne” s 67,5 kilovati in 75 Nm navora. Konjušnica se odlično znajde tako “okrog hiše”, kakor tudi na daljših popotovanjih in zmernih terenskih pustolovščinah. Vse skupaj podkrepi okvir, ki s svojo ciklistiko in vzmetenjem zagotavlja udobje na dolgih poteh. Ob malce bolj dinamičnih vijuganjih pa še vedno premore dovoljšnjo mero hudomušnosti, ki zadovolji tudi zahtevnejše uporabnike. Za kakšen bolj atletski pristop v cestni ali obcestni smeri bo pač potrebno poseči po kakšnem drugem hišnem modelu.
Kljub temu, da motocikel na prvi pogled deluje nekolikanj konzervativno, to nikakor ni slabo. Podrobnejši pregled razkrije “brezžični” plin, izbiro petih načinov vožnje (od športne do terenske), ABS, elektroniko za nadzor pogonskega kolesa, asistenta za nadzorovano vožnjo po zadnjem kolesu, sodobno LED osvetlitev in 5-palčni TFT zaslon z možnostjo povezljivosti. Brez nepotrebne navlake, brez elektronske “šare”, ki je prezahtevna ali premalo intuitivna za uporabo. Honda Transalp ima in nudi točno to, kar povprečen uporabnik potrebuje.
Za bolj zahtevne uporabnike so na voljo domišljeni paketi opreme, ki ponujajo širok nabor kovčkov, centralno stojalo, višje vetrobransko steklo, off road dodatke, izdatnejšo vetrno zaščito, zaščitne cevi in mreže, sistem za prestavljanje brez uporabe sklopke, ogrevane ročke … manjka le ogrevan sedež.
Pri Hodni ne skrivajo, da gre za univerzalen motocikel, ki zadovolji širok krog uporabnikov. Nekih strašnih odstopanj tu ne gre pričakovati. Kar na srečo velja tudi za ceno – v akciji boste zanj odšteli manj kot enajst tisočakov.
Aleš Majerič foto: caranduser.com
HVALIMO:
+ Terenske zmogljivosti
+ Cena
GRAJAMO:
– Pri standardni opremi slabša vetrna zaščita
