Nekje na prelomu tisočletja oziroma približno pet let tem je Evropo zajela mini manija enoprostorcev. Vsestranske potniške izvedbe kompaktnih dostavnikov so radostile tudi podalpske družine do takšne mere, da so praktično vsi glavni evropski proizvajalci »zajahali« ta val navdušenja in v svoje salone lansirali vsaj enega tovrstnega štirikolesnega delegata. Precej spodobne prodajne cifre so beležili Francozi, ki so imeli kar nekaj žezel v ognju, svoj prodajni kolač pa si je zagotovil tudi Renault s Kangoojem. Inženirji so vzeli relativno enostavne recept in za osnovo vzeli Clia druge generacije ter na njegovi osnovi ustvarili bistveno višji in nekoliko daljši avtomobil.
Prav takrat so svojevrsten razcvet doživljali tudi turbodizelski agregati, ki so bili bolj poskočni in bolj varčni napram bencinskim opcijam, kar je ob bistveno nižjih cenah dizla in niti duhu ali sluhu elektrifikacije hitro poskrbelo za prodajni hit. Danes je zgodba obeh avtomobilskih paradigem v nezavidljivem položaju – enoprostorce so zamenjali križanci vseh segmentov in oblik, sajavčkom pod motornim pokrovom pa v Bruslju želijo narediti prisilen konec. Zatorej boste te dni na cesti skoraj zaman iskali sajaste »kapelice«, ki so nekdaj predstavljale idealno zmes med družinsko rabo, ekonomijo in zmogljivostjo. Po sreči »poslednji mohikanci« vendarle še bijejo salomonovo bitko v dobi elektrifikacije. V tem asfaltnem rezervatu za dizle se naokoli prevaža tudi Kangoo Passenger, ki so mu šefi nekoliko nepričakovano (a precej dobrodošlo) v nosu ohranili legendarni 1,5-litrski dCi agregat. Zakaj legendarni? Ker sem si z njim v Cliu priboril svojo rozasto vozniško, takrat velecenjeno dovoljenje za šofiranje.
Kako bi Kangoo Passengerja opisali danes? Morda res najbolje prav tako, ko so Renaultovci zapisali v katalogu – Kangoo ni samo prostoren avtomobil, temveč je modularni prostor, ki se prilagaja vašim potrebam, nudi prtljažnik z najmanj 775 litri in ob tem še dodanih 49 litrov prostornine odlagalnih mest ter za povrh še 11 naprednih sistemov za pomoč pri vožnji. Temu dodajte še 3 Isofix priključke na zadnji klopi, varčen in delovno naravnan dizel ter odsotnost galske konkurence, ki je odpeketala v elektrifikacijo s trikrat nižjim dosegom in precej višjo ceno. Novi Kangoo se je menda na slovenski trg prebil skozi šivankino uho, tako na tesno je potekala odločitev za »biti ali ne biti« v podalpskih salonih. K sreči je tu!
O obliki ne bomo razpredali, saj je ta pogojena s podobo delovne različice, kar prinaša visok avtomobil s precej prostora nad glavami ter prisekan zadek. Kangoo pač ni na cesto postavljen zato, da bi šarmiral kot njegovi sorojenci v Renaultovi tovarni, temveč je namenjen služenju aktivnim družinam, ki cenijo prostornost in uporabnost. v tem duhu so mu namenili dvoje bočnih drsnih vrat, ki bodo tudi na ožjih parkiriščih brez kričanja roditeljev v zunanji svet izpustila razposajeno otročad.
Da bo slednja mirna in njihovi velikosti ustrezno pripeta poskrbi drsno pomična zadnja klop, ki se deli v razmerju 40:60 ter na hrbtišču prednjih sedežev nudi tudi mizico za malico ali kar tako. Za najstnike in njihove pametne naprave so vgradili še dve USB-C polnilni mesti, ki so ji dodali še 12V za vsak slučaj.
V kolikor boste zložili voznikov sedež in celotno zadnjo klop, boste lahko v voz naložili do kar 2,7 metra dolg paket, celotni volumen ob zloženi zadnji klopi pa znaša kar tri kubične metre in pol. Če vam še to ni dovolj, potem brž po strešni kovček, ki ga boste zlahka namestili na serijsko dodane modularne strešne nosilce.
Cestni bonton ni športen in pretirano dinamičen, dizelski motorček pa ima dodan menjalnik s kratkimi prestavami – zopet po vzoru delovnega brata Kangoo Furgon. Nič zato, le malce več vihtenja desnice je potrebnega v mestnem vrvežu, vse skupaj pa kot riba v vodi zaplava šele na odprtih podeželskih odsekih in avtocestah. Tam poraba doseže zgolj 5,8 litra, v mestu kak deci več, to pa je tudi to. Za tiste bolj šparovne lahko še dodam, da če se bodo res trudili, lahko žejo sklatijo pod pet litrov na sto prevoženih.
Uvodoma sem omenil enajsterec e-pomočnikov, ki sedaj omogočajo skoraj samostojno vožnjo po avtocestah oziroma enem voznem pasu, samodejno zavirajo v sili, javljajo o predmetih v mrtvem kotu in vam seveda močno olajšajo parkiranje v ozkih urbanih središčih.
Pri uvozniku niso mencali glede opremljenosti, saj je ta pač samo ena. Vi torej s prstom pokažete na bencinski ali dizelski pogon ter dodate nekaj kljukic, ki pa lahko končno ceno dvignejo za dobre štiri tisočake. Za sajasti kotel pripravite vsaj 28.000 evrov, polno napolnjen testnež pa je za lastniške ključe na blagajni zahteval več kot 32 »jurjev«.
4 kulske
Fotrov kotiček
Kraj družinskih izletovanj je nazaj! Vrnil se je v sodobnem slogu, torej z dodano žlico digitalizacije in precej višjo končno vrednostjo. Ta se je nevarno približala bratskemu Mercedes-Benzu T, ki je dejansko izpeljanka Kangooja. Med njima sicer ni bistvene razlike, le nemški sorodnik ima za ščepec več premijskega priokusa in ne povsem zanemarljiv samodejni menjalnik. Ta bi znal današnjim staršem precej bolj dišati, da zvezdastega znaka na nosu ne omenjam.
Potem je tu še Nissan s svojim Townstarjem, ki je praktično kopija Kangooja a dizelskega motorja nima v ponudbi. Vprašajte se torej, ali vso sodobno digitalno asistenco potrebujete in v kolikor je ne želite, potem se lahko odpeljete z dobro opremljenim in solidno podkrepljenim družinskim vozom za manj kot 30 tisočakov.
Blaž Likovič foto: caranduser.com
HVALIMO:
+ Kapelica! Oblika mu kroji usodo in s tem povezano ime.
+ Drsna bočna vrata so »must have« današnjih družinskih multipraktikov.
+ Njegovo drugo ime je prostor!
+ Odlagalnih mest je kot nakupovalnih polic v supermarketu.
+ Vzdolžno pomična zadnja klop.
+ Žep za brezžično polnjenje mobilnikov.
+ Priključki za polnjenje naprav potnikov na zadnji klopi.
+ Dizelski pogon je kot se šika. Varčen in zanesljiv.
+ Novitete kot so LED žarometi in e-pomočniki.
GRAJAMO:
– Končna cena pleza proti prefinjenemu nemškemu sorodniku.