O Nissanu Juku 1.6 143 HEV smo obširno že pisali TUKAJ. Tokrat pa smo se odločili, da preizkus zapeljemo še nekoliko drugače. V našem uredništvu se namreč vsako leto udeležimo predstavitev, ki so oddaljene vsaj 1.000 kilometrov.
No, letos smo obiskali Berlin, ki je običajno vsako leto na seznamu naših „to do“ dogodivščin. Štirje dedci smo tokrat na pot popeljali Nissanovega malčka, s katerim se najraje spogledujejo „stari fotri“ in mične gospodične. Pa mu delajo krivico? Deloma res. Sprva je bila reakcija preostalih treh sotrpinov „oooo, s**t, pamenda ja ne!“. Ampak vozilo res najbolje začutite šele, ko z njim prebijete nekoliko več časa.
Hja, prvo navodilo je bilo v stilu „fantje, Juke ima 354 litrov prtljažnega prostora, zatorej doma pustite napihljive flaminge, oblačila za dopoldanski, opodlanski in večerni izhod, tudi vrtalnega orodja ne boste potrebovali. In dejansko so se vsi trije upoštevali želje in se na pot odpravili s precej priročnimi potovalkami. Saj veste, sejem in potem še obisk nakupovalnih centrov poskrbijo, da tudi ekonomičnost v eno stran pomeni natlačen prtljažnik v drugo smer, toda Juke se je v praksi izkazal, da je možno povsem spodobno iti na daljšo pot.
Vožnja štirih bradatih homo sapiensov je tudi pri obilici kilometrov delovala ok. Seveda ni bilo prostora kot v S-klasi, ali Sedmici, vendar sta sotrpina na zadnji klopi brez težav odspala dobršen del poti, po drugi strani pa vseeno ni bilo občutka, da smo v oglasu za konzervirane sardele iz Stelamarisa.
Na poti se je bila besedna bitka, ali štrom ali bencin. Tri četrtine je oddalo svoj glas za motorje z notranjim izgorevanjem, medtem ko je za elektriko ostal le en posameznik. Mi smo imeli na poti povprečno porabo 5,5 litra na 100 prevoženih kilometrov, a smo tudi po nemških autobahnih precej božali stopalko za plin. Smo pa brez težav dosegli 180 km/h, čeravno je deklariranih 166 km/h. Seveda vožnja pri tej hitrosti ni bila pojem prijetnosti, po drugi strani pa verjetno kupci tega avtomobila niti ne stojijo v vrstah za najboljši dosežek na četrt milje.
Kaj poreči o Juku po prevoženih dva tisoč kilometrih v kosu? Juke je v svoji namembnosti predvsem mestni avtomobilček, a se daljše vožnje ni ustrašil niti za hip. Zagotovo obstaja kopica vozil, ki so bolj primerna za daljše poti, po drugi strani pa, če imate Juka parkiranega v domači garaži, brez zadreg planirate počitnice, ki bodo odmerjene z nekaj tisoč prevoženimi kilometri.
Boštjan Horvat
foto: caranduser.com