Skupek besed John Cooper Works avtomobilski zanesenjaki dodobra poznajo in natanko vedo, kaj lahko pričakujejo od avtomobila z dodatkom takšnega naziva. Nekaj surovega, igrivega in vsekakor zabavnega, kar najnovejša iteracija Minija Cooper odlično zastopa. To ime se je prvič pojavilo leta 2002, ko je Michael Cooper, sin legendarnega ustanovitelja znamke Mini, Johna Cooperja, ustanovil blagovno znamko, ki je začela s prvimi predelavami teh britanskih malčkov. Če je tedanji prvi izdelek na osnovi Minija Cooper premogel le skromnih 126 konjskih moči, sicer v zelo lahkotnem ohišju, je dandanes zgodba povsem drugačna, saj gre za pravcat stroj s številčno konjenico in mnogimi »performance« bombončki.
Sprva je JCW predstavljal le paket okrepitve zmogljivosti pogonskega sklopa in kasneje doprinos nekaterih estetskih elementov ter seveda glasnejšega izpušnega sistema. Ker je šlo za izvenserijsko predelavo, je mnogokrat prišlo do križanja s tovarniško garancijo, kar je lahko ob težavah hitro prekinilo užitke. S takšnim načinom so nadaljevali vse do leta 2008, ko je pod taktirko BMW-jevega lastništva luč sveta ugledala druga R56 generacija Minija Cooper in takrat so prvič naziv John Cooper Works umestili v družino tega modela. S svojimi športnimi kompetencami je predstavljal vrh ponudbe, nič več kot le dodaten paket predelave, temveč kot v celoti dinamično nastavljena različica.
Ljubitelji tega znamenitega modela, ki je se je v zgodovino vpisal s neverjetnimi dosežki v motošportu, predvsem z odmevnimi lovorikami na reliju Monte Carlo, kjer je pometel z težkokategorniki, so lahko zavoljo te poteze naposled kupili najbolj nastrojenega malčka neposredno od proizvajalca. Najnovejša izdaja, zdaj že kultnega malega športnika, je na sceno pridirjala leta 2015, v lanskem letu so ji namenili osvežitev, s katero se usklajuje s preostalimi izvedenkami v portfelju. Ta je prinesla vidno popestritev agresivnega videza, sodobnejšo tehnološko plat in največjo novost v obliki osemstopenjskega samodejnega menjalnika, ki je nadomestil prejšnjo šeststopenjsko enoto.
Naj vas ne zavede, čeprav zunanja podoba, predvsem našobljenega sprednjega odbijača deluje zgolj samo kot šminka, različne odprtine in usmerjevalci zraka poskrbijo za čim boljše koriščenje zračnih tokov za potisk k tlom in hkratno zmanjšanje upora ter posledično večjo hitrost. In še kako je hiter. Dobro, ni ravno superšportnik, a brez dvoma je za takšen paket več kot poskočen in kot naročen za slovensko sceno, polno ozkih in vijugastih cest. Kljub surovosti dinamike ga je zelo enostavno obvladovati, saj so inženirji odlično uglasili sodelovanje tršega vzmetenja, direktnega krmiljenje in motorja.
Štiri najbolj kulske
Svoje doživljanje daleč najljubše serije malih igrivih avtomobilov nisem začel ravno v pravilnem vrstnem redu, namreč za uvodno spoznavanje je poskrbel že precej pobalinski Cooper S, ki je postavil zelo visoka merila, nato je sledila različica One na čisto nasprotnem začetnem spektru, ki s svojo skromnostjo vsekakor ni razočaral, potem pa je pridirjal vsemogočni John Cooper Works in potrdil unikaten Cooperjev značaj.
Veliko zaslugo si pripisuje zmogljiv 2-litrski štirivaljni turbobencinar bavarskega izvora, ki ustvari 231 KM in 320 Nm navora, kar se preko bliskovitega avtomatskega menjalnika prenaša na sprednji kolesni par. Turbopolnilnik s spremenljivim loputami je prinesel več navora pri nižjih vrtljajih, kar pomeni, da se lahko spretni malček z maso lahkotnih 1.295 kilogramov, z mesta do stotice požene v prijetnih 6,1 sekundah in brez usihanja vleče do najvišje hitrosti 246 km/h. Ni ravno pametno spodbujati vožnje z neprilagojeno hitrostjo, vendar lahko potrdim, da Minijev borec kot za šalo pomete s konkurenčno Ford Fiesto ST.
No pa še izgleda bistveno bolje, saj prikupno kultno obliko dopolnjujejo aerodinamični elementi, lahkotna platišča rezerviran prav za ta model, sredinsko nameščen izpuh z dvema cevema pa ob obratovanju motorja poskrbi za prijetno zvočno spremljavo. Na zunaj seveda, v notranjosti so namreč poslužili umetnega črpanja zvoka preko ozvočenja, kar nekoliko oskruni sliko sicer skoraj popolnega paketa. Kot najimenitnejšo lastnost notranjosti lahko prištejemo naravnost idealno ergonomijo voznikovega okolja, v kombinaciji z objemajočim parom športnih sedežev, da boste varno oprijeti tudi med dirjanjem skozi zavoje.
Ko smo ravno pri dirjanju, Cooper JCW zaradi svojega nizkega težišča in občutka kot za volanom gokarta, tudi ob mestnem križarjenju, kjer jih bomo na žalost videl največ, konstantno sili v skušnjavo. V določenih primerih daje vtis, da bi se najraje podal kar na dirkaško stezo, kjer bi lahko v celoti izkazal svoje sposobnosti. Vožnja z Minijem Cooper JWC je vsekakor nekaj drugačnega in jo je skoraj nemogoče primerjati s katerimkoli drugim avtomobilom podobnega kova, saj nudi nekaj unikatnega, hkrati s svojo premijsko zasoljeno ceno ni ravno omejen na svoje konkurente, temveč izpolnjuje pogoje drugega mestnega avtomobila pri hiši tistih, ki si že lastijo kakšno večjo zver.
Če se počutite individualistično ali pa le iščete žepno igračo, ki vam bo vsakič znova narisala nasmešek na obrazu, sosede pa pahnila v zavist, potem je tovrstna izpeljanka kombilimuzinskega Cooperja morda najboljša izbira – seveda če lahko iz denarnice potegnete 45 tisočakov. Kompaktnega mestnega avtomobila s tako bogato zapuščino, ikoničnim oblikovanjem in presežki karakterja kot jih ponuja Mini, med konkurenti ni, in če zraven primešamo še kapljico huliganskega značaja, nastane čista poezija.
Žiga Kolman
foto: caranduser.com
HVALIMO:
+ Dinamika. Kdor je imel priložnost sesti za volan Minija, tudi povsem standardnega, je lahko ugotovil, da ponuja edinstveno izkušnjo. Sedaj to trikratno pomnožimo in se približano JCW-ju.
+ Motor. Prožna barvarska vprega odlično dopolnjuje nastrojeno podvozje, podaja dovolj moči in hkrati z roko v roki sodeluje z novim samodejnim menjalnikom.
+ Videz. Moderniziran retro slog povzdigujejo športno obarvani aerodinamični dodatki, ki pritegnejo marsikatero oko.
GRAJAMO:
– Glasnejša melodija bolj odprtega izpušnega sistema je seveda plus, a jo v kabini zasenči rahlo sintetična spremljava.
– Praktično edina šibka točka (vsaj za kupca) je visoka cena, vendar takšna je vrednost legendarnega malčka.
Tehnični podatki:
| Mere dolžina/širina/višina (mm) | 3.874 / 1.727 / 1.414 |
| Medosna razdalja (mm) | 2.495 |
| Prostornina prtljažnika (l) | 211 / 731 |
| Teža (prazno v./dovoljena) (kg) | 1.295 / 1.700 |
| Agregat | Turbobencinski, 4-valjni, vrstni |
| Delovna prostornina (ccm) | 1.998 |
| Največja moč | 170 kW (231 KM) |
| Največji navor | 320 Nm pri 1.450 do 4.800 vrtljajih/min |
| Največja hitrost (km/h) | 246 |
| Pospešek 0 – 100 km/h (s) | 6,1 |
| Posoda za gorivo (l) | 44 |
| Poraba po EU normah (l/100 km) | 6,6 – 6,9 |
| Poraba goriva na testu (l/100 km) | 8,4 |
| Emisije CO2 (g/km) | 156 |
| Cena osnovnega modela (v EUR) | 38.700 |
| Cena testnega modela (v EUR) | 45.662 |
| Uvoznik | BMW Slovenija |
| Spletna stran | www.mini.si |
