Pred nekaj leti si je nekdo v moji bližnji druščini pionirsko omislil »kitajca« med mobilnimi telefoni. Takrat so ga vsi zbadali, leto ali dve kasneje pa je gigant digitalne tehnologije iz daljnega vzhoda začel po Evropi rezati skoraj enakovredne kose prodajne pogače kot glavna ameriško-korejska igralca na tem igrišču. Zakaj to pišem? Ker se utegne enako goditi tudi na področju avtomobilizma in testni MG ZS je podkrepil moje prepričanje.
Kitajski državni avtomobilski gigant SAIC (Shanghai Automotive Industry Corporation) je nekoč britanski štirikolesni ponos Morris Garages ali krajše MG dobesedno dvignil iz pepela, kamor so ga potisnila desetletja slabega upravljanja in menjave lastništva kot spodnjega perila. MG Motor, kot se imenuje danes, obstaja od 2005, ko so vajeti prevzeli šefi v Šanghaju. Očitno so vpregli »prave vlečne konje«, saj gre firmi dobro in kaže še na bolje. V letu 2017 so predstavili model ZS, ki je ob prelomu tisočletja veljal za športno limuzino iz salona MG Rover, pod MG Motor pa je luč sveta ugledal kot kompaktni SUV. Kmalu po lansiranju je doživel medgeneracijsko osvežitev in kot tak na tržišča Starega kontinenta zapeljal sredi poletja 2020. Torej v nadaljevanju beseda ne bo tekla o svežem avtomobilu temveč o relativno izkušenem, ki je MG-jev najbolje prodajan globalni avtomobil. Kako mu je to uspelo?
Za začetek z obliko, ki je dovolj nazadnjaška, da na asfaltu ob poplavi kričečih športnih terencev ne izstopa, vendar še vedno dovolj prepričljiva in všečna, kot se za sodobnega SUV-ja spodobi. Testnež je bil odet v čedno Como modro karoserijsko barvo, ki lično poudari kromane strešne nosilce, vratne kljuke in terensko oblikovana odbijača. Celotna zgodba je zahvaljujoč 17-palčnim športnim platiščem nadpovprečno korektna. Videz, ki ne kriči in s prstom ne kaže nase, temveč dovolj samozavestno pelje tudi ob boku bistveno dražjim tekmecem. In prav tem lahko MG ZS pošteno meša štrene, saj se zgodba zares prične šele v notranjosti kitajskega družinskega SUV-ja, a vendarle z nekaj kompromisi.
Ko sem ugledal oblazinjenje iz umetnega usnja, ki ja prešito z rdečimi šivi, takisto velja za športen volanski obroč, sem kar debelo pogledal. Zadeva presega ponudbo, ki jo nudijo ZS-ovi konkurenti, pravzaprav se lahko kosa s precej dražjimi in segment višje postavljenimi rivali. Sem že omenil panoramsko streho? Ta sicer iz meni neznanih razlogov pride v poštev le pri ročnem menjalniku, pa vendar. Najbolj obilen paket Luxury, v katerega je bil odet testni ZS, prinaša še 360-stopinjsko kamero, navigacijo, ogrevane prednje sedeže in v šest smeri električno nastavljiv voznikov sedež. Kar nekaj dobrot, ki jih protikandidati pač ne premorejo in to jih verjetno grize kot dojenčke srbeče dlesni pred izraščanjem zob. Celotni jedi dodajmo še nekaj vsestranske začimbe, ki ji lahko rečemo prostor. Tega je tudi na zadnji klopi dovolj za dva odrasla, obenem pa lahko v nahrbtnik ZS-a stlačite do 448 litrov krame. Za tiste z omejenim proračunom se morda bere kot znanstvena fantastika, kajne?
Dovolj sipanja sladkorja v pripoved, čas je, da ZS-u nalijem čistega vina in podam nekaj področij za izboljšavo. Slišita na ime digitalizacija oziroma pogon. Pričnimo z obiranjem prve, saj osrednji 10,1-palčni tablični zaslon ni v ponos kitajski partiji. Podjetja iz njihovega ozemlja danes nudijo tehnološke čudeže, zato nekoliko okoren in zaspan multimedijski zaslon z zares doooolgim odzivnim časom ne žanje pohval temveč pripombe. Ne glede na hvalospev opreme v zgornjem odstavku sem se malce čudil stikalu za ročno klimatsko napravo, ki nima številk temveč le staro dobro rdeče-modro območje, ki ga je nazadnje imel avtomobil moje mame pred tremi desetletji. Ampak ok, Kitajci verjetno že razvijajo rešitev, ki ne bo en temveč deset korakov višje ob naslednji prenovi vozila.
SAIC se na rodni grudi že dolga leta pajdaši z nam bolj znanima znamkama Volkswagen in General Motors, zato sem pod motornim pokrovom vendarle pričakovali nekaj bolj gladkega kot sem na koncu preizkusil. Litrski T-GDI trivaljnik s 111 KM je sicer povsem spodoben kotel, vendar se z ročnim menjalnikom nikakor nista ujela. Posledično je vožnja zahtevala kar nekaj privajanja za gladko speljevanje in pretikanje v razmerje, ki glede na obremenitev motorju dejansko ugaja. Ko je bilo spoznavne faze konec je vandranje po mestu potekalo zgledno, medtem ko boste morali za sicer povsem navadne avtocestne manevre agregat zavrteti proti rdečemu polju. To priganjanje je na koncu terjalo relativno visoko porabo, le malce pod osmimi litri, medtem ko je normni krog v povprečju posrkal 6,8 L na stotero kilometrov.
Sodba je torej jasna. Več udobja na račun malce bolj skromne odzivnosti multimedije in pogona. To je ZS v svoji najbolj bohotni Luxury preobleki, s sedmimi leti garancije in ceno tik pod 21 tisočaki.
4 kulske
Panorama v tem cenovnem segmentu je kot mrzel pir
Športno usnjeno oblazinjenje in volana.
Elektronski asistent za spuščanje vozila.
360-stopinjska kamera.
Fotrov kotiček
Družinski SUV, ki meša štrene uveljavljenim evropskim »diskontarjem«. Tako bi lahko strnil končno percepcijo po druženju z MG ZS-om. Njegova številčnost na slovenskih cestah je dovolj zgovorna, da je kar nekaj kupcev pripravljeno sprejeti nekaj kompromisov in se hkrati ob dostopnem vozu nagraditi z dobrotami, za katere morajo pri večjih in precej dražjih avtomobilih dodati še nekaj tisočakov.
Predpostavimo, da Slovenci ne moremo iz svoje kože in bomo doma vedno imeli nemško ali francosko družinsko vozilo višjega segmenta. Kaj bi potem kupili kot drug avtomobil pri hiši? Če se odgovor glasi »takšnega, ki kar najbolje nadomesti prvega« je z že omenjenimi kompromisi to zlahka MG ZS. Vprašanje, ki se samo po sebi na koncu poraja pa je, kaj bo (brez če!), ko MG pripelje dostopen avtomobil s spodobno multimedijo in pogonom? Mislim, da se ta film že odvija in prenekateremu šefu evropskih avtomobilskih znamk se tresejo stolček in hlače …
Blaž Likovič foto: caranduser.com
HVALIMO:
+ Všečen in nevpadljiv videz.
+ Panoramska streha in še nekaj dobrot v tem cenovnem obsegu.
+ Usnjeno oblazinjenje je dobro in na otip zadovoljivo kvalitetno.
+ Rdeči šivi postavijo piko na i k prvemu vtisu.
+ Prostora je dovolj za odraslo 4-lansko družino.
+ Dinamična modra barva, všečna platišča in ščepec kroma = zanesljiv recept
+ 360-stopinjska kamera. Sicer skromna, je pa.
+ Cena. Zagotovo močan adut tega vozila.
GRAJAMO:
– Multimedijski sistem ni za nepotrpežljive tehnofile.
– Prestavna razmerja so nelogično razporejena in zahtevajo kar nekaj privajanja.
