Govora je o avtomobilu, da ne bo pomote. In ker so »šank debate« o velikosti in uporabnosti avtomobilov precej vroča roba, je bil prvomajski oddih kot nalašč za odgovore iz prve roke. V testno floto je namreč prispela Mazda 2 Hybrid – simpatična, mestna spremljevalka, s katero sem se odpravil proti najvišji asfaltirani cesti pri naših severnih sosedih. Mi bo uspelo brez težav ali me bo njena velikost pustila na cedilu?
Na prvi pogled Toyo… pardon Mazda 2. Če ste na prvi fotografiji pomislili, da gre za Toyoto Yaris, niste daleč od resnice. Mazda 2 je namreč rezultat sodelovanja med dvema japonskima proizvajalcema, zato ne preseneča, da najmanjša Mazdina predstavnica močno spominja na sorodnico iz Toyotinega hleva. Kljub temu so pri Mazdi napravili nekaj potez s katerimi jo lahko razlikujemo od sorodnice. Tako so na primer malenkost popravili obliko sprednje maske, največja razlika pa je opazna zadaj, kjer so oblikovalci iz Hirošime ostali zvesti klasični obliki zadnjih luči in jih za razliko od Toyote ločili in med njima pustili pas obarvan v karoserijsko barvo. Precejšnjo športno drznost so ji namenili z odlično izbrano perla rdečo barvo in kontrastnimi 17-palčnimi črnimi platišči, ki avto naredijo bolj igriv in vizualno »večji«, kot je v resnici.
Dodaten poklon gre japonskim inženirjem za praktično rešitev, saj so poleg običajnega gumba za odpiranje prtljažnika namestili še dodaten, ločen gumb za zaklepanje vozila. Majhna, a zelo priročna poteza.
4 kulske
Z vidika prostora in udobnosti potniške kabine je Mazda torej povsem dovolj velik avto, kaj pa na to porečeta pogon in podvozje? Začnimo s podvozjem. To je sicer naravnano precej čvrsto, a kljub vsemu ne deluje preveč trdo in omogoča udobno vožnjo, zmoti ga le več kratkih zaporednih nepravilnosti na cesti, kjer se malce zmede in tako avtomobil rahlo zaniha, a ta pojav pri tako kratki medosni razdalji ni nič presenetljivega.
Potem pa je tu še pogon. Tega sestavljajo tri-valjni bencinski motor s prostornino poldrugega litra, ki mu izdatno pomaga elektromotor in pa brezstopenjski CVT menjalnik. Že po podatkih na papirju gre slutiti, da Mazda ni športnica, pri čemer 116 konjičev in 120 Nm navora niso podatki ob katerih bi se vam naježila koža, a kljub temu je zaradi izdatne električne pomoči precej agilna med mestnimi semaforji. Kar me je med testom presenetilo, je bil čas, ki ga je »dvojka« prevozila zgolj na elektriko, saj je ta znašal več kot polovico (53 %) časa vožnje.
Matej Grofelnik
foto: caranduser.com
HVALIMO:
+ oblika
+ prostornost in ergonomija potniške kabine
+ uporabnost prtljažnika
+ odlagalne površine v kabini
+ udobni sedeži
+ poraba goriva
+ delež vožnje zgolj na elektriko
GRAJAMO:
– izredno počasen info-zabavni sistem
– delovanje CVT menjalnika pri vožnji v klanec
Tehnični podatki:
Mere dolžina/širina/višina (mm) | 3.940 / 1.745 / 1.500 |
Medosna razdalja (mm) | 2.560 |
Prostornina prtljažnika (l) | 286 |
Teža (kg) | 1125 |
Agregat | Bencinski, tri-valjni, vrstni |
Delovna prostornina (ccm) | 1.490 |
Največja sistemska moč | 85 kW (116 KM) pri 5.500 vrt/min |
Največji sistemski navor | 120 Nm pri 3.600-4.800 vrt/min |
Največja hitrost (km/h) | 175 |
Pospešek 0 – 100 km/h (s) | 9,7 |
Posoda za gorivo (l) | 36 |
Poraba po EU normah (l/100 km) | 4,2 |
Poraba goriva na testu (l/100 km) | 4,0 |
Emisije CO2 (g/km) | 97 |
Cena osnovnega modela (v EUR) | 27.190 |
Cena testnega modela (v EUR) | 27.940 |
Uvoznik | Mazda motor Slovenija d.o.o. Ljubljana |
Spletna stran | www.mazda.si |