Precej Save je preteklo odkar sem zadnjič sedel za volanom Jeepa, prvega najdenega v družinskem deblu sodobnih SUV-jev. Še preden se lotimo secirati za jenkijevsko znamko precej prelomni električni model, bi morda besedo ali dve namenil genezi danes kultnega imena Jeep, ki pri ljubiteljih ameriških in/ali terenskih vozil vedno vsaj malce zdrzne male možgane. Zakaj in od kdaj točno je Jeep prešel v besedo džip, sopomenko za terensko vozilo?
Uvertura se godi v 1940-ih, ko je ameriška vojska pričela z masovno uporabo Willys Jeepa, krajše kar Jeepa – zmogljivega in lahkega terenskega vozila. Sestavili so jih 640.000, kar je za tiste čase ogromno, zato še danes velja za eno izmed najpomembnejših top treh uporabljenih orodij v 2. svetovni vojni (orožje v to vrečo ne sodi!) in je pravcata ikona tistega časa. Pri Jeepu so popularnost lastnega vojaškega modela v povojnem času preslikali v prvo serijsko osebno vozilo s štirikolesnim pogonom in oznako Jeep CJ-2A, ki velja za praočeta vseh terencev in tudi SUV-jev, ki danes cvetijo kot morska trava sredi kopalne sezone.
Pri Jeepu so kljub nekoliko slabšim prodajnim cifram v 1960-ih in 1970-ih in nato uspehu v 1980-ih z modeli Wrangler in Cherokee zmeraj obdržali kultni robustni sloves. Wrangler kot sodobna reinkarnacija Willys Jeepa in Cherokee kot robustni urbani terenec sta znamko dvignila iz rdečih številk in ji povrnila renome trdoživosti. V letošnjem letu pa piše rahel odklon v povesti o terenski ikoni, saj je kot jutranja rosa sveži Avenger prišel s precej več mehkobe in manj žilavosti, kot smo bili vajeni. A to vendarle ni slabo, vsaj za prodajne številke na evropskih tleh ne. V kakšnem smislu?
Jeep Avenger je ob svojem prihodu namreč prejel laskavo titulo evropskega avtomobila leta 2023, zato je jasno, da se zagotovo distancira od svojih jenkijevskih bratov, a nekaj terenskega šarma s svojo podobno vendarle prinaša. Videz je zagotovo evolucija Jeepove aktualne flote, saj je Avenger zapakiran v škatlasto podobo z značilno sprednjo masko in poudarjenimi koloteki.
Potopimo se v podpločevinje, kjer je dolgo dominirala prepričljiva in vzdržljiva pogonska tehnika. Pri Avengerju temu ni povsem tako. Električni pogon je pričakovano sposojen pri Stellantisovih sorodnikih, kar nadalje pomeni baterijo z bruto kapaciteto 54 kWh in e-motor z zmogljivostjo 115 kW (156 KM). Spodobna e-druščina, ki naj bi zagotovila do 400 kilometrov preden Avengerju vtaknete e-kanilo, katero lahko baterijo polni s 100 kW DC ali 11 kW AC močjo. Med urbanim pohajkovanjem, čemur je Avenger pravzaprav namenjen, sem nameril povprečno porabo v vrednosti 16 kWh na sto kilometrov, medtem ko je avtocesta zahtevala 21 kWh. Tako sem v povprečju opravil nekaj preko 300 kilometrov med polnjenji, kar je povsem spodobna cifra, ki pa bi lahko bila ob zajetnejši bateriji višja.
Vendar to z razlogom ni. Avenger je po vzoru sorodnih modelov izrazito mestno vozilo, ki prepričuje s solidno oddaljenostjo od tal (20 cm) in predvsem okretnostjo ter lahkotnostjo. Z razliko od Cherokeeja ali Wranglerja pa tudi Renegada nenazadnje je Avenger resnično ležeren, sproščen in igriv, na tak enostaven način. Razigranost je dodatno poudarjala dvobarvna notranjost vozila, ki dodobra razbije črnino karoserijskega odtenka, medtem ko velja kot zanimivosti omeniti tipke na osrednji konzoli namesto ročice menjalnika in zložljiv pokrov vmesnega predalnika, ki spominja na ovitek tabličnih računalnikov.
Malce grenčice na jezik kani kar visoka cena tako oplemenitenega Avengerja. Z najboljšim sklopom opreme Summit je ocenjen na 41 tisočakov in pol, ki mu je bilo dodane še nekaj sicer redke preostale dodatne opreme. Precej za tako velik avtomobil, a vendarle poravnano z električno konkurenco. Konec koncev Jeepov imidž pač stane …
4 kulske
Zložljiv pokrov vmesnega predalnika
Grafika na pokrovu motorja
Znak zvezdogled
Napis Jeep, ki nakazuje na »off road imidž«
Fotrov kotiček
Avenger je prestopil okvirje svojega severnoameriškega plemena in se kot prvi med staroselci bliskovito moderniziral. Kljub rdeči koži in indijanskemu dekorju na obrazu sodi v mestni živež, kjer pride do izraza njegova prava narava. Kljub nesporni pripadnosti svojemu ljudstvu se je pogumno podal med mestne kupce, ki so pripravljeni odšteti nekaj več evrov za električnega terenca brez posebnih presežkov pri pogonu in bateriji.
Morda omenim še to, da so Avengerja z bencinskim pogonom zadrževali na evropskih mejah, vendar je bistveno bolj tihoma kot ilegalni prebežniki prestopil meje EU in se sedaj nahaja na vseh avtomobilističnih prodajnih portalih širom Starega kontinenta. Na voljo je sicer zgolj s srednjo stopnjo opreme Altitude, ki pa ob vseh možnih opcijah ne preseže 30 tisočakov.
Blaž Likovič foto: caranduser.com
HVALIMO:
+ Imidiž. S seboj ga pripelje, pa recite kar želite.
+ Robata maska vozila jasno nakazuje na korenine Avengerja.
+ Možnost barvitih kombinacij.
+ Poraba, ki poskrbi za uporabnost sicer manjše baterije.
+ 20 cm od tal zagotovi brezskrben zavoj na robnik ali dva. Vseeno ne gre pretiravati.
+ Okretnost in vodljivost. GRAJAMO:
– Cena. Pričakovana, a vseeno.
– Pri hitrem polnjenju moč le-tega že po 40% napolnjenosti upada.
