Honda NT 1100 DCT

Je vaš maksiskuter preveč okoren? Je vaš maksiskuter preveč len? Vam gre na živce, da vas motoristi na cesti ne pozdravljajo? Imate izpit za A kategorijo, pa je bil vaš zadnji motocikel z ročno sklopko MZ ETZ 250?

Popotnik, ne išči dalje! Lek za vse zgoraj naštete tegobe se skriva v kratici DCT. “He?!” porečete. Dual clutch transmission! “He!?!?” porečete ponovno. Avtomatik! “A ni to samo pri avtomobilih in skuterjih?!” boste navrgli “poznavalci”. Niti ne.

Za prvi moped s “samodejnim” menjalnikom velja Indian Rudge Multi iz davnega 1913. Američani so tegobo pretikanja rešili z jermenom. Podobno kot pri sodobnih skuterjih. Resda je premogel le dve prestavi, pa vendar. Zadevščina se zavoljo glomaznosti ni ravno prijela. Ponovno so poskusili Japonci dobrih 60 let kasneje. Honda CB750 je leta 1976 ponudila dvostopenjski Hondamatic menjalnik. Ni bil ravno avtomatik v pravem pomenu besede, saj je voznik ročno izbral eno od dveh prestav, je pa prvi ponudil dve hidravlično podprti samodejni sklopki.

Pol stoletja kasneje Honda še vedno velja za “tatomato” na tem področju. V svoji paleti skoraj ni segmenta, kjer ne bi ponujali sistema DCT, v dobrem desetletju pa so širom Evrope prodali 200.000 “samodejnežev”. Mi smo preizkusili najnovejšo kreacijo – NT 1100 DCT. Najnovejši športni potovalnik ponuja udobje in zmogljivosti “pravega” motocikla in preprosto rokovanje maksi skuterjev. Oblika je v skladu z najnovejšimi estetskimi standardi. Vsesplošno všečna in agresivno zadržana. Vsesplošno všečna je tudi serijska oprema – dva stranska kovčka, centralno stojalo, nastavljivi vetrobran (vetrna zaščita je odlična), ogrevane ročice, tempomat, barvni LCD zaslon z vsemi mogočimi povezljivostmi in združljivostmi, LED razsvetljava in kopica varnostnih sistemov za brezskrbno vožnjo. DCT ni serijski in bo iz denarnice potegnil dodatnega tisočaka.

“Grušt” in pogon je posodila Africa Twin. In to je dobro. Položaj za krmilom je udoben, vse skupaj prijetno začini potovalni sedež, vožnja pa udobna in zanesljiva. 1084-kubični vrstni dvovaljnik ponuja 75 kW (102 konja) in 104 Nm navora. Serijsko je opremljen s tremi “mapami” – od dežne do potovalne in dvema dodatnima mapama, ki ju uporabnik prikroji po svojem okusu. Na testnem primerku mu je družbo delal šeststopenjski samodejni menjalnik z dvojno sklopko (aka. DCT). Robotizirani prijatelj ponuja tako samodejno, kakor tudi polsamodejno delovanje. Voznik s pomočjo dveh stikal na krmilu pretika prestave po lastni izbiri. Samodejno pretikanje pa ponuja običajni način in tri športne. Kako zadeva deluje v praksi? Tako, kot večina samodejnih menjalnikov.

Za voznike, ki cenijo udobno in ležerno vožnjo, je DCT pisan na kožo. Zanesljiv in natančen. Ustrežljiv in nezahteven. Prizanesljiv in … samodejen, pač. Prilagodljiv v vsakem trenutku in vseh razmerah. Malce zmoti trmasto vztrajanje v višji prestavi ob nižjih hitrostih, ko se zdi, da se pogonski agregat z rožljanjem nekoliko pritožuje. A vse je stvar navade in seveda nizke porabe goriva. V varčnem samodejnem načinu je menjalnik v 6. prestavi že pri slabih 60 km/h. Poraba pa se spusti pod 5 litrov na 100 prevoženih kilometrov. Ljubitelji športne vožnje, pretanjene koreografije ročne sklopke in nožnega menjalnika, medplina, medsklopkanja in kar je dirkaških klišejev se z DCT-jem ne bodo najbolje razumeli. A roko na srce – slednji se verjetno ozirajo po kakšnem drugem Hondinem modelu.

Navdušujejo potovalni atributi. Serijska stranska kovčka sprejmeta vsak po dobrih 30 litrov prtljage. Vetrna zaščita je odlična za voznika in nadpovprečna za sovoznika v vseh vremenskih pogojih. Sedež je udoben. Elektronski gizmoti zgledno krajšajo dolge avtocestne kilometre. Nekoliko privajanja zahteva kopica stikal in gumbov. In DCT različica premore pravo pravcato ročno zavoro. Komur ne zadostuje bogata serijska oprema, lahko svojo različico ozaljša z enim od treh paketov opreme. Ti ponujajo dobrote v obliki centralnega kovčka, torbe za rezervoar, notranjih torb, komfortnega sedeža, naslona, meglenk in udobnejših stopalk za sopotnika.

Cena? Deset evrov manj od petnajstih tisočakov. Za DCT tisočaka več za serijsko različico.

Aleš Majerič
foto: caranduser.com

HVALIMO:
+ Vodljiv in udoben
+ Zajeten paket serijske opreme
+ Cena glede nato kaj ponuja

GRAJAMO:
– DCT menjalnik pri običajnem načinu prehitro pretika v višjo prestavo