Živimo v času, ko velja, da je “več” bolje. Več konjev. Več navora. Več elektronike. Več zaslonov. Več načinov vožnje. Več nastavitev. Več vsega.Telefon s petimi kamerami, čeprav uporabljamo dve. Avto s petsto konji, ko jih večino časa uporabljamo zgolj petdeset. Motor z dvesto konji, na katerem elektronika ves čas skrbi, da jih ne uporabimo vseh naenkrat. Nekje vmes smo očitno pozabili na precej preprosto vprašanje: koliko pravzaprav zares potrebujemo?
Če se že gremo motociklistični test, vzemimo za primer Hondo CB750 Hornet – na papirju ni motocikel, ob katerem bi človek dramatično odložil kavo in začel klicati staro mamo, naj mu kupi zapoznelo darilo za Sveto birmo. Ne poskuša biti najmočnejši, najdražji, najbolj eksotičen ali najbolj brutalen motocikel pred lokalnim barom. Nikakor. Ima pa eno naj lastnot – vsega ima ravno prav.Dovolj moči, da je zabaven. Dovolj navora, da ni treba vsakega prehitevanja načrtovati tri dni vnaprej. Dovolj lahkotnosti in karakterja, da po nedeljski vožnji ne razmišljaš o tem, da je nakaj manjkalo in dovolj okretnosti, da mestna vožnja ni telovadba. In ko smo ravno pri mestni vožnji, je tu E-Clutch.
Hoteli ali ne, raznovrstna samodejna pomagala osvajajo tudi svet enoslednih motoriziranih vozil. Samodejna sklopka zveni kot nekaj, ob čemer bodo motoristični tradicionalisti samodejno stisnili levo pest in svečano naznanili ter notarsko overili, da »pravi motorist tega ne potrebuje«. In se popolnoma strinjam. Do neke prave mere. Ne potrebuješ je, tako kot ne potrebuješ quickshifterja, tempomata. ogrevanih ročk. Enako smo nekoč trdili za električni zaganjač. Pa smo skozi čas dokaj hitro ugotovili, da ko se zadevščine navadiš, se začneš spraševati, zakaj bi si življenje namenoma oteževal.
E-Clutch namreč ne vozi namesto tebe. Prestave še vedno izbiraš sam. Motor še vedno ostane motor. Le sklopko pri speljevanju, ustavljanju in prestavljanju lahko prepustiš elektroniki. Leva roka tako nenadoma postane precej brezposelna in ji preostane le še to, da se oklepa krmila in pozdravlja nasproti vozeče se pripadnike motoristične kaste.Prvih nekaj kilometrov je občutek skoraj malce strašljiv. Pogled nenhno bega na lučko na armaturki, ki naznanja, da je sklopka aktivna. Ustaviš pred semaforjem in možgani kričijo: Sklopka! Honda pa mirno stoji. Spelješ. Prestaviš. Spet prestaviš. In čez nekaj časa ugotoviš, da o sklopki sploh ne razmišljaš več. Ne zato, ker bi vožnja postala dolgočasna, ampak ker je ena nepotrebna stvar preprosto izginila iz enačbe.Najbolj zanimivo pa je, da ti Honda izbire ni vzela. Če želiš sklopko uporabljati sam, jo lahko. Ročica je še vedno tam. Nihče ti ni odvzel motoristične časti in nihče ti zavoljo tega ne bo pljunil v vizir. E-Clutch je zgolj uslužni asistent.
In nekako tak “ravno pravšnji” duh preveva tudi preostali životec motocikla. Hornetka te ne poskuša impresionirati s presežki. Ne zahteva, da se ji prilagodiš. Ne dokazuje ti, koliko tehnologije so lahko inženirji strpali med dve kolesi. Preprosto je. V mestu je prijazna. Na odprti cesti dovolj hitra. V ovinkih ravno prav igriva. Ko želiš voziti umirjeno, ne protestira. Pod izkušenimi in odločnimi dlanmi pa se lahko spremeni v ravno prav besnega sršena.Seveda obstajajo hitrejši motocikli. Obstajajo močnejši motocikli. Dražji zagotovo. In verjetno obstaja motocikel, ki bo na vsakem posameznem področju presegel Hondo CB750.
In tukaj ponovno pridemo do neumornega pehanja po »več«. Ko si privoščiš živinče s stopetdeset konji, se pričneš ozirati proti stoosemdesetim. Ko imaš stoosemdeset, sosed kupi Bavarca z več kot dvesto. Ko imaš elektronsko nastavljivo vzmetenje, želiš še polaktivno. Ko imaš šest načinov vožnje, se pojavi motor z devetimi. Ciljna črta se ves čas premika in nikdar nismo povsem srečni.
Morda je zato največji kompliment Hondi CB750S nekaj precej manj spektakularnega: ničesar bistvenega ji ne manjka. In ko po nekaj urah vožnje sestopiš z nje, ne razmišljaš o tem, koliko konjev bi še potreboval, koliko elektronike bi lahko dodali ali koliko hitrejši bi lahko bil. Razmišljaš samo o tem, da ti je bilo fino. Ravno prav vsega za ravno pravšnjo ceno.Mogoče smo se torej ves čas spraševali napačno vprašanje. Ne: koliko več lahko dobim? Ampak: koliko je ravno prav? Honda CB750S E-Clutch ima na to precej dober odgovor.
Aleš Majerič foto: caranduser.com
HVALIMO: + E-Clutch sistem deluje izredno gladko in predvidljivo + Motorja na semaforju praktično ni mogoče po nesreči ugasniti + razmerje med ceno in dobljenim + Agilnost in živahen motor
GRAJAMO: – Manj navdušenja višje raslih – Zadržan in neizstopajoč dizajn
