Če je Fordova Kuga v drugi generaciji razvila svojo terensko ali bolje rečeno robustno plat SUV videza, ter jo ob osvežitvi zares možato pripeljala tudi v naše salone, je s tretjo generacijo poudarila športnost in hribovstvo popolnoma izpustila izpod koles. Videz je namreč bistveno manj robat in oglat ter veliko bolj zaobljen vsled športnosti. Kot simpatizer druge generacije bi rekel, da je nova kar pomehkužena. Seveda, okus je stvar posameznika, kot tudi pogon, zavoljo boljših prodajnih številk in napredka konkurence pa so pri modrem ovalu morali ukrepati. In so. Kuga je bila Fordov pionir pri debitiranju hibridnih različic in tokrat je na voljo v dveh – samopolnilnem ali priključnem, pri čemer je prvi na voljo tudi v 4×4 izvedbi. V uredništvu smo tokrat pozdravili samopolnilno hibridno Kugo, ki je pot ubirala zgolj preko sprednjega kolesnega para, na druženje pa je zapeljala v športno naravnani preobleki ST-Line X.
Za začetek razčistimo nov videz tega športnega terenca. Kuga je ob prihodu pričakovano povzela aktualne hišne linije in se videzno približala manjši Pumi. Kljub dejstvu, da sem med tistimi, ki nam je bil robusten videz morda bolj povšeči, je nesporno, da je Kuga v novi generaciji elegantnejša in že prvi vtis nakazuje na bolj uglajeno članico Fordove SUV flote kot nekoč. Zelo dobro pomnim minulo generacijo v ST-Line preobleki, ki je kar kričala po odhodu iz prometno zasičene prestolnice, tokrat pa je bila zgodba popolnoma nasprotna. Nova Kuga se kar zlije z urbano okolico, še več, zdi se da je skoraj ustvarjena zanjo, čeprav gre po evropskih merilih za družinsko uporabnega SUV-ja, ki se po mestu premikajo kot slon v butiku s porcelanom.
Manj sprememb ob prehodu generacije opazimo v nedrjih vozila, kjer vas poleg pretežno digitaliziranega prostora še vedno pričakuje nabor osnovnih stikal. Pohvalno, saj je »ekranski purizem« že pokazal zobe in se ga tisti »napredni« z nekaj grenkobe v nasmehu otepajo s ponovnim nameščanjem tipk in gumbov. Če v spletnem konfiguratorju obkljukate ST-Line X opremo, boste vaši Kugi med drugim dodali 18-palčna lita platišča, ST-Line dekorativne dinamične elemente, LED svetila, obogaten Ford SYNC 3 multimedijski sistem tretje generacije, 12,3-palcev širok voznikov zaslon, stopalke iz lahke litine in športni ST-Line volanski obroč. Da je vse skupaj zaključeno kot se spodobi, poskrbi oblazinjenje v kombinaciji umetnega usnja in tkanine z rdečimi šivi na čelu. Zajeten pehar dobrot, kajne? Morda ste sedaj dobili nekaj več vtisa o pretežno urbani namembnosti vozila. Še niste povsem prepričani?
Odprimo motorni pokrov, kjer je tokrat prebival hibridni dvojec – poltretji liter zajeten bencinski agregat, ki zrak zajema brez prisilnega polnjenja in deluje na osnovi varčnejšega a tudi manj zmogljivega Atkinsonovega cikla, ima električno asistenco, katera energijo črpa iz zgolj 1,1 kWh zajetnega litij-ionskega hranilnika. Vendar je celotna simbioza s 190-glavo »konjenico« zares odlično usklajena saj prehoda med enim in drugim pogonom skoraj ni zaznati, hkrati pa je rezultat najboljši tam kjer mora biti – pri porabi. Žeja hibridne Kuge je na normnem krogu znašala okroglih šest litrov, ki smo jih v mestu in obilico predvidevanja še znižali, medtem ko je avtocesta vsled izčrpanja baterije zahtevala sedem litrov in še kak deci za povrh. Vendar če vzamemo v zakup, da se naokoli vozimo z družinsko uporabnim športnim terencem, čigar suha masa znaša skoraj tono in sedemsto kilogramov, je to več kot spodobna poraba, ki jo bodo »Gorenjci za volanom« brez naprezanja še znižali.
Kuga je tako v tretji generaciji precej napredovala predvsem pri pogonu in videzu, nekaj manj v notranjosti. Pridobila je na športnem izgledu in zakrila svojo terensko plat družinskega drevesa, medtem ko so pogonski sklopi med boljšimi na trgu in so lahko zares varčni. V kolikor seveda gojite realna pričakovanja. V nasprotnem primeru boste napoteni v nakup priključnega-hibrida, ki lahko nekaj deset kilometrov opravi brez oktanskega napoja, vendar boste morali vi skrbeti za poln »elektro želodček«. Za lastniške ključe testnice pripravite skoraj 40 tisočakov, ki jih lahko ob izbiri financiranja še »oklestite«, kljub ne ravno vsem dosegljivi vrednosti pa je tak cenik konkurenčen glede na tržne razmere v segmentu.
Fotrov kotiček
Da razveselim vse praktike med fotri – Kuga je ohranila svojo praktičnost, ki meji na enoprostorca. Še vedno je družinsko obarvana in zahvaljujoč dovršeni hibridni tehnologiji tudi varčna. Morda boste manj suvereni pri avtocestnih prehitevanjih, vendar se vam oddolži ob redkejših postankih na črpalki. Poraba vozila je ob veščemu vozniku in vožnji brez časovnih pritiskov lahko bližje petici kot šestici, brez da bi vam nekdo hupal vznak sanjavosti. Čeprav je videz vozila stvar osebnega okusa in prodajne številke zahtevajo spremembe pri tem Fordovem modelu, »modremu ovalu« vseeno malce zamerim posplošeno oziroma pomehkuženo podobo vozila. Morda pa v naše konce pripeljejo obujenega Bronca v Sport izvedbi, ki bi znal ogreti avanturistična srca slovenskih voznikov …
HVALIMO:
+ Učinkovitost pogona. »Škis« v partiji taroka.
+ Uporabnost. Ohranjena in namenjen večjemu številu potnikov na daljših poteh.
+ Zadek Kuge. Ohranja nekaj odločnosti.
+ Opremljenost. Vzemite si odmor za kosilo, če želite preleteti vso opremo.
+ Preklop med pogonoma je skoraj neopazen.
+ Dovršenost hibridnega pogona. Prava klofuta konkurenci.
GRAJAMO:
– Manj sprememb v notranjosti, ki bi končno izkušnjo še izboljšale.
– Ni klasičen minus, vendar Kuga z novo masko izgublja terensko identiteto.
