So modne muhe in muhe, ki ostanejo. Sam veljam za tistega, ki na modne muhe vedno gleda z veliko mere skepse. Včasih se trkam po prsih, včasih pa moj odsev v ogledalu zeva z bebavim pogledom in zamujeno priložnostjo. Tako so bili že pred davnimi leti ultra popularni rolerji, pa zatem skiroji na nožni pogon in še in še …
No, predvsem skiroje na nožni pogon sem toliko časa gledal postrani, da je bilo potrebno narediti pravo študijo, da si sploh lahko še dobil kakšnega … pa še to navadno kar preko meja naše lepe dežele. In ko skiroja ni nihče več povohal, sem sam veselo premagoval kilometre in si takrat mrmral, kako kul bi bilo, če bi obstajal električni brat …
In prišla so električna kolesa, za katere še danes menim, da jih ljudje pod 60 let ne bi smeli uporabljati in podpirajo lenobo. Poleg delomrzja so še sila nerodna, da ne omenjam teže, ki še zdefiniranim fantom v mišičmajčkah (in pederušah) pričara kar nekaj kapljic potu na čelu. In kmalu zatem so se z daljnega vzhoda pojavili na moč simpatični električni skiroji, ki so hitro osvojili srca mnogih, med njimi tudi moje!
Zakaj? Ker je modni hit končno na prvo mesto postavil ultimativno uporabnost, na kateri bo moč še dolgo kovati hudimano vroče železo. Kdorkoli je delal (ali sobival) v prostoru z nadebudnimi športniki, ki so poleti premočeni za ožet pihajali na delovno mesto, je verjetno podoživel vse možne vonjave, ki so se gnetle v skupni izbi. Še predobro se spomnim kolegice, ki si je majico vsako jutro posebej naparfumirala na točno določenem mestu, da je potem panično vonjala svojo zalogo “svežega” zraka …
In potem je prišel Bird … Najprej na kratko o Birdu.
Nad čem smo se navduševali?
+ robustna zasnova
+ kompaktnost
+ polne pnevmatike
+ višina skiroja
+ zmogljivost
+ odlična izdelava
+ aplikacija
+ svetila
Kje smo videli možnost izboljšav?
– doseg
– polne pnevmatike (vemo, še enkrat pišemo, ampak berite dalje, vse razložimo …)
– tudi izklopljenemu precej hitro kopni električni napoj
– aplikacija (ponavljamo se, ampak tudi tokrat bomo razložili)
Bird je tista blagovna znamka, s katero ste se po večini že vsi srečali v večjih mestih širom Evrope in Združenih držav Amerike. Če vzamemo za primer Berlin, boste tam našli Birdove skiroje domala na vsakem vogalu. Zadeva je na moč enostavna, naložite si aplikacijo, jo sparite z vašo bančno kartico in že se veselo prekladate po urbanih središčih, plačate pa po številu prevoženih (kilo)metrov. Ker je kar nekaj kolegov po obisku prestolnic izrazilo željo po lastništvu robatega Birda, so se Američani usmilili kupcev in jim ponudili skiroje tudi za domačo rabo.
Tokrat smo na preizkušnjo popeljali Birda, ki sodi v lahko kategorijo, zategadelj tudi preprosto poimenovanje – Air. Čeravno se hvali z zračnostjo (Air), še vedno tehta 13,7 kilograma. V svetu električnih skirojev sodi med (naj)lažje, a še vedno ga ne boste zložili in pospravili v damsko torbico. A hkrati je več kot primerne teže, da ga brez težav vzamete s seboj v gostilno, pisarno ali pa z njim skočite na avtobus. Mi smo ga brez težav prekladali po številnih prtljažnikih avtomobilov in le redkokdaj smo morali podreti sedeže.
Bird Air ima nekaj zares odličnih atributov v svetu sodobnih električnih skirojev. Prva je zagotovo robustna zasnova in mehanizem za zlaganje, ki pusti zares dober vtis. Predvsem ni nobenih čričkov pri krmilu in drogu ki povezuje vozni profil (skate), s čimer se večina, predvsem kitajskih, konkurentov ne more pohvaliti. V uredništvu sicer ne sodimo med visokorasle, a smo Birda Air za hip odstopili dvometrašu z nekaj več kot 100 kilogrami. Glede na to, da je na večini električnih skirojev izgledal kot najstnik, ki se noče ločiti od svojega poganjalčka, je na Bird Airu izgledal povsem kul in nikakor hilarično. Tudi tehnični podatki govorijo v prid višjeraslim (močnejšim?) človečnjakom, saj lahko za krmilo brez slabe vesti posadite 100 kilogramov.
Za pogon skrbi 250 W električni motor, ki omogoča najvišjo hitrost 25(,5) km/h. V praksi deluje, da bi motor zmogel še bistveno hitreje, če ne bi bil elektronsko omejen. Pnevmatike so velikosti 8-palcev in so polnega tipa. In tukaj pridemo do navzkrižja interesov. Kolegi v uredništvu (predvsem mladi junci), so bili nejevoljni nad neudobnostjo polnih pnevmatik, saj vožnja z njimi deluje kot rokovanje s pnevmatskim kladivom – toda za zjahane ceste ne gre kriviti Birda. No, na drugi strani smo uporabniki skirojev z daljšim stažem in prav vsi smo se že preizkusili z menjavo pnevmatik na skiroju. Ko smo nazadnje menjali počeno zračnico pri kitajskemu konkurentu, smo za to porabili, reci in piši, več kot tri (tako je, 3) ure! Pot je lil s čela, na koncu pa smo pnevmatiko segreli kar v loncu. No, s to mislijo sem se vsakič poigral, ko sem bentil nad tresljaji skiroja, in sam bi se zagotovo vedno odločil za polne pnevmatike! Torej stvar okusa – udobje vs. praktičnost.
Sedaj pa največja zamera, ki smo jo družno gojili do Aira. Gre namreč za doseg. Podatki obljubljajo domet, ki je odmerjen s 25 kilometri. Kljub temu, da smo preizkusili vse tri načine vožnje (počasi do 15 km/h; srednje do 20 km/h; hitro do 25 km/h) smo le s težavo dosegli razdaljo 15 kilometrov. V hitrem načinu smo obljubljeni doseg navadno prepolovili. Prav tako je škoda, da se Bird Air ob končanem polnjenju precej hitro prične tudi prazniti. K sreči je polnjenje sorazmerno hitro, saj ga boste do polnega odžejali v približno 3-4 urah. Vsak imetnik skiroja Bird Air si lahko na svoj pametni telefon tudi naloži Birdovo aplikacijo, ki pusti mešan vtis. Z njo lahko uporabljate skiroje širom sveta, hkrati pa vam preko modregazoba najde tudi vaš skiro. Aplikacija vam beleži skupno prevoženo razdaljo, kapaciteto baterije, omogoča vklop in izklop luči ter nastavitev stopnje hitrosti. Zagotovo bi se lahko Američani nekoliko potrudili in ponudili nekaj več podatkov.
Kako potegniti črto? Bird Air je zavoljo svoje (srebne) barve eden bolj markantnih in všečnih skirojev. Tudi sprednja in zadnja luč svetita nad pričakovanji, sploh zadnja utripa kot tista na krilih letal. Morda še nekaj o zavorah. Te so na voljo v dveh režimih. Klasična elektronska, ki jo aktivirate s palcem na krmilu in pohodna, ki jo boste aktivirali samo v nujnih primerih. Prav tako je je s 449 evri umeščen med cenovno bolj dostopne električne skiroje. Torej. Bird Air je odličen sopotnik za zadnje kilometre (angl. last mile) in mestno prekladanje, v kolikor vam doseg ne beli glave, ali pa lahko na točki B ponovno vključite polnjenje vašega skiroja. Več o Birdu si lahko preberete pri slovenskemu zastopniku – Mali zakladi.
Boštjan Horvat
foto: caranduser.com/Bird/Mali zakladi
