Svet se spreminja. Sploh se spreminja svet avtomobilizma, kjer nekdaj vodilne in superiorne znamke izgubljajo kompas. Ljubitelji elektrifikacije želijo prepričati, da je to edina rešitev. Celo še več. Govorijo o ekološkem delu. Seveda bo v nekem delu to celo držalo, a trditi, da so električni avtomobili znanilci ekološke ozaveščenosti je približno tako, kot bi smeti pometli pod predpražnik, vi pa vehamentno trdili, da je prostor čist. No, mi smo se tokrat popeljali z „old school“ Atrojko, ki je upravičila naša pričakovanja … a vseeno ne povsem.
Tokrat smo preizkus Audija A3 Sportback začinili z nekoliko bolj sočno potjo. Oprtali smo ga s potovalkami in se zapeljali na sever Nemčije. To pomeni, da se je velik del naše poti odvijal po avtocestah … in autobahnih (seveda je pomen isti, a pravi avtofili vedo o čem je govora). Trojica nadobudnih sapiensov, v svojih najlepših letih, je bila složna, da je A3 Sportback povsem dovolj prostoren, da ne pri prostoru za potnike, ne pri prtljagi ne boste ječali in točili solza.
Nemci imajo inženirstvo (in hitrost) v genih. Naš testni „zelenec“ je pod pokrovom skrival 1,5-litrski agregat, ki je iz sebe izstisnil 150 kopitljavcev. Verjamemo, da sta podatka 226 km/h končne hitrosti in 8,4 sekunde za drnec z mesta do stotice, za preštevilne več kot korektna, saj resnici na ljubo, kje drugje kot na autobahnih dodatnih 95 km/h nad omejitvijo niti ne boste mogli (legalno) izkoristiti. Nas je na poti na sever navdušila predvsem vozna izkušnja. Ne glede na to, kako hitro se peljete, vedno je občutek za volanom suveren in pomirjujoč, predvsem pa navduši zvočna zatesnjenost. Čeravno je kombinirana poraba nastavljena pri številki 5,6 litra, smo se na poti proti severu peljali z vsega 4,3 litri „popitega“ bencina na vsakih 100 kilometrov. V praksi to pomeni, da smo pot od slovenske meje in vse do Berlina opravili z enim samim polnjenjem.
Po drugi strani so se na isto pot odpravili tudi novinarski kolegi z električarjem, ki so ga po poti 3-krat polnili, na cilj pa prišli približno dve uri kasneje. Sam namreč še vedno sodim med tiste, ki zagovarjam prosto presojo vsakega posameznika. Elektrika ima svoje prednosti, po drugi strani pa sam vidim avtomobil kot sredstvo za doseganje svobode (ali vsaj takšnih odločitev). Rad se usedem v vozilo brez fokusa na porabi, iskanju polnilnic in predvsem logističnih izzivih, katera aplikacija bo tokrat potrebna, da bo vse skupaj sploh delovalo. A kot rečeno, vsakomur svoje!
Audi A3 Sportback z vsako novo generacijo še nekoliko pridobi na centimetrih, tako da se v najnovejši izdaji meter ustavi pri številki 4,35. Če so nekoč pri Audiju veljali za pionirje ergonimičnosti, je pri Audiju A3 Sportback ta že nekoliko manj bistvena, saj so nekoč intuitivna stikala, sedaj na nekoliko bolj nepričakovanih mestih. Mi smo za časa testa dobili predvsem občutek, da okna nimajo UV zaščite, saj nas je ne tako močno sonce konkretno smodilo po rokah.
4 kulske
S line
ozvoočenje Sonos
nenavadna zelena barva
samosvoja audijeva platišča
Audi A3 Sportback v konfiguraciji z 1,5-litrskim agregatom je zagotovo ena od najbolj racionalnih odločitev. Lahko je zelo agilno vozilo, po drugi strani je varčno, ponuja vse tisto, kar si od vozila želite, da imate občutek, da ne bo potrebnih preveč kompromisov. Verjetno je največja zamera na koncu pravzaprav cena. Slednja se je v našem primeru ustavila pri vrtoglavih 50 tisočakih. Daleč od tega, da je bil avtomobil „gol“, a še vedno bi si s seznama opreme lahko zamislili kup drugih dodatkov. Po drugi strani pa je zanimivo, da Audi ponuja model S3, kjer dobite več kot enkrat toliko moči, in če ne boste ravno pretiravali se bo cena ustavila pri približno podobni cifri.
Boštjan Horvat foto: caranduser.com
HVALIMO:
+ stara šola
+ poraba
+ zvočna zatesnjenost
+ brez sramu ga lahko popeljete na daljše poti
+ dovolj prostoren tudi za več kot dve osebi
+ končna izdelava
GRAJAMO:
– cena, cena, cena
– okna
– vžig motorja je mestoma precej kljubovalen
