Podobnost imen razkriva, da gre za dva modela iste varnostne kamere. S tehnološkega vidika sta modela enaka, razlikujeta se zgolj po obliki in posledično namenu uporabe. Oba uporabljata tehnologijo PoE (power over ethernet), imata po dva objektiva z ločljivostjo 8 MP, kar omogoča 180° panoramski pogled, odlikujejo pa ju tudi številne napredne funkcije.
Pri obeh modelih gre v resnici za dve kameri v eni, saj ima vsaka v svojem ohišju dva 4K objektiva. Zajem obeh algoritem združi v eno neprekinjeno 180° sliko z ločljivostjo 7680 × 2160 pri 20 sličicah na sekundo. Kamera uporablja tehnologijo PoE, ki omogoča napajanje in prenos podatkov po omrežnem kablu, kar olajša namestitev, hkrati pa taka rešitev tudi varnejša in omogoča stabilnejšo povezavo, kar pri prenosu posnetkov z ločljivostjo 8K velja upoštevati. Kamero lahko povežemo na PoE injektor, PoE stikalo ali – tako kot v našem primeru – na NVR snemalnik.
Instalacija kabelskih kamer je nekoliko bolj zapletena, zato se številni uporabniki raje odločajo za nakup brezžičnih. Tehnologija PoE sicer omogoča priklop kamere z zgolj enim kablom, a je tega vseeno potrebno speljati od kamere prek PoE injektorja ali stikala do modema oz. neposredno do NVR snemalnika. Uporabniku se ponujajo tri možnosti. Najbolj elegantna je predpriprava potrebnih instalacijskih cevi pri novogradnjah, ki nekoliko bolj veščim omogoča montažo v lastni režiji. Potrebna oprema za celoten postopek montaže je pri večjih spletnih trgovcih na voljo že za približno 50 evrov. Druga možnost je uporaba samolepilnih PVC kanalov, ki je enostavna, hitra in cenovno ugodna, a estetsko ne prav privlačna. Tretja možnost, za katero smo se odločili mi, je instalacija UTP kabla po obstoječih ceveh električnih vodnikov. Ta metoda je precej zahtevna in časovno zamudna ter jo je priporočljivo prepustiti strokovnjakom. Za instalacijo smo izbrali mrežni kabel CAT5e, ki je nekoliko tanjši in bolj prožen kot kabli višjih kategorij. Vse kamere (tri kamere Reolink Duo 3 PoE in Reolink Duo 3V PoE ter pametni PoE video domofon z zvoncem, ki smo ga predstavili lani) smo montirali v neposredni bližini zunanjih svetil in za mrežni kabel uporabili njihove instalacijske cevi. V najboljšem scenariju smo v naslednjem koraku kabel pripeljali do stikala v notranjosti objekta, od tam do elektro omarice, v zadnjem koraku pa neposredno do NVR snemalnika. Pri eni izmed kamer, ki je od omarice precej oddaljena, ni šlo drugače, kot da smo kabel od stikala luči najprej speljali do bližnje vtičnice, nato do nekoliko bolj oddaljene vtičnice, od tam do razdelilne doze in šele nato prek elektro omarice do snemalnika! Po montaži konektorjev RJ45 smo vsak kabel testirali, nato pa priklopili kamere na snemalnik. Priklop za mrežni kabel na kameri je izdelan izjemno kvalitetno, saj je v celoti skrit v plastično cev z gumijasto zaščito in tako odporen na vodo. Slaba plat te rešitve je, da je to približno 10 cm dolgo trdo plastično cev nato treba nekako skriti. Pri naši izvedbi so se kot najprimernejša rešitev pokazala kar zunanja svetila, v bližini katerih so kamere montirane, saj je cev mogoče skriti pod fasado za njimi.
Oba modela kamere s svojo funkcionalnostjo, kakovostjo slike in enostavnostjo uporabe delujeta zelo prepričljivo.
Rocco
foto: caranduser.com
PREDNOSTI:
+ odlična pokritost nadzorovanega območja
+ visoka ločljivost slike in jasno vidne podrobnosti pri dnevni svetlobi
+ izjemna prilagodljivost naprednih funkcij potrebam uporabnika
+ reflektorska osvetlitev v nočnem času
+ stabilna povezava s snemalnikom brez motenj v sliki
+ možnost dvosmerne komunikacije
+ funkcija sirene
SLABOSTI:
– slabša kakovost slike v nočnem načinu pri osvetlitvi z infrardečimi diodami
– občasna izguba povezave pri oddaljenem dostopu
– nekoliko bolj zapletena namestitev kot pri brezžičnih kamerah
