Daleč od tega, da bi se spoznal na marketing, še manj na področje psihologije, ampak ne morem se znebiti občutka, da so proizvajalci pametnih napravic spregledali priložnost ”naslednje velike stvari”. Samohvala tehničnih dosežkov slehernemu uporabniku popolnoma nič ne pomeni, če le-ta ne uvidi, zakaj bi pravzaprav to reč potreboval. Če potencialni kupec tega ne prepozna, pa je potrebno ustvariti narativ!
Slednjega za zložljive telefone ni! Vsaj ne takšnega v stilu Steva Jobsa, ki bi bil več kot dobrodošel. ”S to napravo se lahko odpoveste večini zaslonov v vašem stanovanju”, ali kaj v stilu ”Televizor v vašem žepu”, mogoče ”Podjetje v hlačah”. Vse izmišljene fraze so generirane na podlagi odzivov znancev, ki so imeli priložnost na kratko rokovati s pametnjakovičem Honor Magic VS.
Le kaj nam še lahko pripravijo?
S tem stavkom je vsak povzel preživete momente z zložljivim telefonom. Mislim se vsekakor pridružujem, z veseljem, in rahlo skepso, saj rapidni napredek deluje kar malce strašljivo. No, kakorkoli. Kar pri Honorju Magic VS ustvari vzhičenost je funkcija zložljivosti. To, da združuje priročen pametni telefon, ki se razpre v še bolj uporabno mini tablico. V merah to pomeni 160.3 mm višine, 72.6 mm širine in 12.9 mm debeline v zloženi poziciji, medtem ko se pri razprti podobi širina poveča na 141.5 mm, debelina pa zmanjša na 6.1 mm. Dovolj vsestransko za druženje na vikend potepu okoli Triglavskega narodnega parka.
Pot naju je zanesla iz glavnega mesta, mimo Kranjske gore, naprej proti Italiji, saj je prijatelj za pot do Bovca priporočal prelaz Predel. Baje, da se splača ustaviti na enem prikupnem jezercu. Sprašujete, kje v tej zgodbi je telefon? Med vožnjo je bil v odlagalnem mestu za pijačo na sredinskem grebenu. Toplo vam polagam na srce, da ga med vožnjo nikoli nimate v žepu. Ne sprednjem, ne zadnjem. Preprosto varnost. Seveda pa se da preklopnega pametnjakoviča elegantno pospraviti v žep. Že res, da je še vedno 4 mm debelejši kot denimo S23 Ultra, vendar je precej tanjši kot mobilci izpred 15 let, ki so merili tudi čez 20 mm v debelino.
Resnici na ljubo, nekam je pač potrebno pospraviti vso mogočo tehnologijo. Čeprav niso kamere glavna atrakcija Honorja Magic VS, so prišle dokaj hitro na vrsto. Postanek ob Rabeljskem jezeru je bil pisan na ”zaslonke”, ki so se izkazale takole:
Za kreacijo foto utrinkov je zadolženih pet kamer, in sicer 54 MP (f/1,9) glavna kamera, 8 MP (f/2,4) telefoto kamera s 3x optično povečavo ter 50 MP (f/2,0) ultraširoka kamera, medtem ko za odlično lastno podobo skrbita dve 16 MP sprednji kameri – ena na zunanjem in druga na notranjem zaslonu.
Pri dnevni svetlobi vse kamere delujejo zelo dobro. Rezultati so ostre fotografije s korektno osvetlitvijo ter poudarjenimi barvami. Kot priročna se izkaže telefoto kamera, ki ustvari jasne kompozicije, ne glede na to, ali gre za približevanje zajema kot je vrh gore ali ostritev posameznega elementa znotraj skupine (primer police s spominki). Ob slabših svetlobnih pogojih imajo fotografije manjši dinamični razpon barv, izgubijo kakšen detajl in so občasno zamegljene, zaradi manjka optične stabilizacije na glavni kameri. Ampak, to so skrajni primeri preizkusa, zato gre bolj za iskanje dlake v senu. Kako se kamere obnesejo, je predstavljeno v vmesni galeriji, več pa na dnu prispevka.
Gremo naprej. Čez Predel na drugo stran. Pod Mangart. Masa telefona s skoraj 270 g je bila malce moteča v kratkih hlačah pri vzponu na trdnjavo Hermann, vendar ni pustila življenjskih posledic. Le nekajkrat sem si med potjo moral popraviti hlače, da ne bi zdrsnile do gležnjev. A takšne malenkosti se nemudoma odpusti, ko ”hribolazec” doseže vrh. Ne, v bistvu ko razpre telefon.
Notranji zaslon meri 7,9-palcev in je tipa OLED. Nudi 90 Hz osveževanje in ločljivost 2272 x 1984. Tako kot zunanji zaslon, ima tudi notranji 90-odstotno razmerje med zaslonom in ohišjem, PWM zatemnitev, ki ščiti občutljive oči ter standardne zaslonske lastnosti, ki se jih pričakuje od najboljših telefonov. Torej, več kot milijardo barv, DCI-P3 barvna lestvica, HDR10+ … Razmerje stranic je 10,3 : 9, zato YouTube videi v razmerju 16:9, ne sovpadajo harmonično. Kljub temu je območje gledanja precej večje, kot na pametnem telefonu klasične velikosti.
Lakota je bila že na vrhuncu, zato se je pot do Bovca še toliko bolj vlekla, čeprav je skoraj za vogalom Kluž. Med kosilom razmišljam, koliko fotografij je mogoče zložiti v shrambo veliko 512 GB? Ali je SD kartica ravno postala passé? Magic VS ima čipovje Qualcomm SM8475 Snapdragon 8+ Gen 1 ter procesor z 8-jedri (1×3.0 GHz Cortex-X2 & 3×2.5 GHz Cortex-A710 & 4×1.80 GHz Cortex-A510). Grafično plat podpira Adreno 730, medtem ko delovni pomnilnik premore 12 GB.
Mogočni podatki, kakor so mogočni mostovi iz Napoleonovih časov, ki jih najdemo v okolici Kobarida. Poleg tistega najbolj znanega in fotografiranega pri Soči, se nad reko Nadižo dviga zelo ne oblegan mostiček, kjer je v bližini še luštno kopališče. Kljub celodnevnemu fotografiranju in rokovanju s telefonom, se baterija s kapaciteto 5.000 mAh ni vdala. Verjamem, da jo je mogoče sprazniti, vendar potemtakem boste zgrešili lepote, kot so korita reke Soče ali pa čaroben vzpon na prelaz Vršič.
Na srečo Honor ponuja 66-W polnjenje, ki v dobrih 20 minutah napolni vsaj polovico prazne baterije, s čemer lahko ”preživite” čez dan. Ob številnih trikih korporacij in njihovi skrbi za naš planet z zmanjševanjem volumna embalaže na način odstranjevanja polnilca, je Honor pri modelu Magic VS ubral pravo nasprotje. Komplet je spravljen v čedno embalažo, ki pričara prijetno tendenco med odpiranjem posameznih predalčkov. Podobno kot to počne Lego pri svojih večjih sestavljalnih setih oziroma švicarski urarji.
In še predno preberem komentar, da se to pričakuje za telefon z etiketo 1.599 evrov, naj opomnim na nedavno objavljeno statistiko. Onkraj luže se v zaslon pametnih telefonov v povprečju zre že več kot 8 ur na dan. Evropejci smo nekoliko zmernejši, medtem ko sam zrem v razponu 2-3 ure na dan. Po drugi strani statistika pravi, da avtomobile uporabljamo manj kot 10-odstotokov časa v dnevu. Povedano drugače, telefon uporabljamo bolj pogosto in več časa kakor avtomobil, ki je mimogrede vsaj 15-krat dražji? S to percepcijo enostavno ne razumem, zakaj morajo novinarji pri slehernem testu telefona s ceno nad tisočakom končati z besedami: ”Če le ne bi bil tako drag!”
Ob dandanašnjih možnostih obročnega odplačevanja in ugodnosti telekomunikacijskih partnerjev je tudi takšen pametnjakovič dostopen širši publiki. S spremembo korporacijskega narativa, milejši novinarski predispoziciji kaj je drago in kaj ne ter predvsem fizično interakcijo produkta s potencialnimi kupci, se znajo kolesa obrniti v pravo smer. Škoda bi bilo, če se ne bi, saj je zložljivi telefon hudičevo zasvojljiv.
Rocco
foto: caranduser.com
