Nissan Note 1.2 in Nissan Note 1.2 SC

Tak za mlade in tak za mlade po srcu

Skoraj je ni stvari v kateri bi se mladi in „stari“ strinjali. Jezi jih dejstvo, da se slovenska glasba na radijskih postajah predvaja le po 2. uri zjutraj, kar mladim v večini ustreza. Ne morejo se sprijazniti s tem, da mladež govori angleško, namesto, da bi angleži govorili slovensko – nam se znanje angleščine pač zdi kot nekakšno „okno v svet“. O politiki ne bi izgubljal besed. Mladi živimo v „demokratični“ republiki Sloveniji, naši stari starši pa se še vedno ukvarjajo s „komunajzerji“, „murglami“, „diktatorji“ in „osvoboditelji“.

Popolnoma enak „kreg“ se lahko vname, ko govorimo o avtomobilih. Vrli „mladci“ si za ozadja nastavljajo „lambote“, „ferle“, „mečke“ in podobno „zverjad“, v dedkovi garaži pa še vedno visi Pirellijev koledar iz davnega leta 1974. Kaj pa če bi vam povedal, da obstaja avtomobil, ki bi lahko vsaj delno zabrisal te velike razlike? Celo na test sem ga že zapeljal in bil navdušen nad prilagodljivostjo, prostornostjo, posledično praktičnostjo in kopico sistemov za pomoč vozniku, malo manj pa nad materiali in samo izdelavo, a za takšno sposobnost nisem niti približno vedel. Novi Nissan Note se mi je zdel sicer povsem spodoben mali enoprostorec (ob tej trditvi bi me verjetno pri Nissanu najraje križali, saj ga sami uvrščajo v razred kombilimuzin), namenjen predvsem starejšim in „eventuelno“ tudi mladim družinam. Da bi to mojo „tezo“ demantirali, smo ob bok postavili dva skoraj popolnoma enaka Nota s popolnoma različnima značajema. Prvi, odet v rdečo barvo je tisti, ki bo kupce dejansko iskal med starejšimi kupci, ki si od avtomobila želijo predvsem kolikor toliko udobnega, varnega in zanesljivega „prevoza od točke A do točke B“. Iskal bo kupce, ki so za volanom popolnoma umirjeni, ne pospešujejo med semaforji in ne navijajo obratov. Tega si niti ne bodo želeli saj pod pokrovom „ždi“ precej „betežen“ 1.2-litrski bencinski trivaljni „atmosferec“, ki razvije 80 KM.Motor z enakim številom valjev in enako prostornino je sicer nameščen tudi v nosu drugega testiranca, a ga od prve inačice loči bistvena razlika - „supecharger“, oziroma kompresor „po naše“, z njegovo pomočjo pa je „mlinček“ močnejši za 18 KM (razvije jih 98). Kaj dolgočasne številke pomenijo na papriju? Dve sekundi hitreje do sto (tudi 11,7 sekunde ni „bogvekakšen“ dosežek) in 10 kilometrov na uro višja končna hitrost (181 kilometrov na uro). Kako boste to občutili v praksi? V resnici boste razliko v zmogljivosti opazili le če imate zares občutljivo hrbtenico, posledično pa tudi razlika v porabi goriva ni takšna, da bi lahko s privarčevanim denarjem obogateli. 6,3 litra goriva na sto kilometrov porabi tisti bolj uglajen in bolj umirjen Note, drugi, navidez „razgrajaški“ primerek pa za 100 kilometrov potrebuje manj kot pol litra več.

Česar pa nikakor ni mogoče spregledati je vizualna podoba enega v primerjavi z drugim. Prvi izgleda kot malenkost bolj „izkušen“ in veliko bolj uglajen možakar v „tahmašnih“ oblačilih, drugi pa s kar nekaj aerodinamičnimi dodatki, zatemnjenimi stekli, črnimi platišči in celo usnjenimi dodatki v notranjosti, bolj spominja na „uporniškega najstnika“, ki se po mestu sprehaja oblečen v spodnjo majico, raztrgane in zmečkane kavbojke ter obut v spet čedalje bolj priljubljene „all starke“.

Odgovor, komu prisoditi katerega Nota je torej na dlani.





Rok Rabič
foto: caranduser.com

Tehnične karakteristike: Nissan Note 1.2 Acenta Look   Nissan Note 1.2 SC Tekna Spot