DomovEkipaO nasCenik storitev

Malavi I. del

Malavi I. del

malavi1del085Še ena izmed najrevnejših držav na svetu – osma najrevnejša, ?e sem natan?na – ki me je obogatila z izkušnjami, ki se jih z doma?ega kav?a ne da pridobiti. Toplo srce Afrike, kot zaradi izredne prijaznosti in topline ljudi druga?e poimenujejo državo, leži na jugovzhodu kontinenta. Na severovzhodu meji na Tanzanijo, na severozahodu na Zambijo, na vzhodu, jugu in zahodu pa na Mozambik.

malavi1del011



Skoraj štiriindvajseturno pot do tja je zagotovo opravi?ilo nebo brez obla?ka in poletne temperature. Zadnja vrata taksija so se odprla le z notranje strani, sprednje steklo je bilo po?eno, cesta netlakovana in za nami so se dvigali oblaki suhe rde?e prsti. Da, prispeli sva. Prvi dan sva preživeli v glavnem mestu Lilongwe v kampu, naslednje jutro pa z nekajurno vožnjo nadaljevali do Blantyra. Ne pomnim, da bi me kdo v življenju tako prinesel naokoli, kot so me v tem mestu – od prodajalcev spominkov, taksistov, do osebja v t. i. hotelu. Ta je bil popolnoma prazen, a kljub temu so bile vse poceni sobe zasedene, v najini sobi naju je pri?akalo nešteto komarjev, ni bilo teko?e vode, ampak sva morali za vedro te prositi na recepciji, zajtrk pa naj bi pripadal le eni osebi na sobo. In še bi se dalo naštevati. Nad tamkajšnjimi ve?jimi mesti na splošno nisem navdušena, saj niso prav ni? afriška, ampak so ?isto drugi svet, ki so ga zgradili bogati ljudje. A tudi to je del potovanja, skozi katerega sva se morali prebiti, da sva z razpadajo?im avtobusom prišli do gore Mulanje. Ta je z najvišjim vrhom Sapitwa, ki je visok dobrih 3000 metrov, tretja najvišja gora v Afriki. Odlo?ili sva se za tridnevno vzpenjanje in postopanje po gori, najeli vodi?a in pa vsaka svojega nosa?a, saj s kakšnimi osemnajstimi dodatnimi kilogrami na hrbtu verjetno ne bi prišli dale?. Nosa?i za prenašanja izjemno težkih nahrbtnikov zaslužijo dobrih pet evrov na dan! Ob tem se ?lovek malo zamisli – življenje nekaterih ljudi je res težko, a še vseeno ohranjajo nasmešek na obrazu, saj so sre?ni, da imajo malavi1del024službo, medtem ko je spet drugim skorajda težko peš od pisarniškega stola do toalete. Pot sprva ni bila strma, sprehodili smo se med nasadi ?aja, nato je postala malo bolj strma, kasneje še bolj, ko pa smo prišli do najhujšega dela, smo morali dobesedno plezati po vseh štirih. Na ?ase je bilo res kar adrenalinsko, še posebej za take ljubitelje gora, kot sem jaz. A ni boljšega ob?utka kot tistega, ko premagaš najstrmejši del in ?ez nekaj ?asa še strmejšega, ki je pa zares najstrmejši. Vse take trenutke opravi?i prelepa narava in ?ist zrak. Sem pa malo podcenila gorsko sonce in kot posledica tega sem lahko naslednjih nekaj dni nosila ?rno majico z dolgimi rokavi, kapo s šiltom in ruto okoli vratu. Seveda je bilo vse v ?rni barvi, tako da je še dodatno prepre?ilo podhladitev, videti pa sem bila kot kakšen gangster.

malavi1del067Najti gostilno v mestu Chitakale, ki leži pod goro Mulanje, je skorajda nemogo?e, saj je ta popolnoma enaka vsem ostalim stavbam, znotraj pa tudi ni ve? kot kakšnih pet majhnih miz, kajti kaj ve? jih niti ne potrebujejo. V prvi gostilni, ki sva jo našli, nama je natakar povedal, da nimajo ve? kosil, a je priporo?il sosednjo. Stopili sva ven skozi ena, noter skozi druga vrata in za?udeni obstali. Isti natakar, ki nama je v sosednji gostilni rekel, da jim je zmanjkalo hrane, je prikorakal skozi zadnja vrata, ki povezujejo gostilni, naju pozdravil in vprašal, kaj bi jedli. Za razliko od prejšnje gostilne, je bilo tu na meniju vse, razen cen jedi. Takoj mi je bilo jasno, kakšen je bil njegov namen. Kljub dvojni ceni kosila, ki nama jo je hotel zara?unati, sva po zaslugi doma?ina, ki se je ?isto zavzel za naju in pravi?nost, na koncu pla?ali enako kot vsi ostali. To je pa? prekletstvo bele kože – vsak te ho?e malo obrati, ker imaš zagotovo veliko denarja.

Med mesti sva kot pravi doma?inki potovali z minibusi. Ti speljejo, ko so napolnjeni, a ne v pomenu besede, ki ga poznamo mi, ampak ko je v minibusu za trinajst sopotnikov teh vsaj osemnajst. V najhujšem primeru pa nas je bilo celo osemindvajset. Bilo je nekako takole: na moji levi je sedela stara gospa, ki je neprestano kašljala vame, na desni mati z malo deklico, na kolenih sem imela en velik in en majhen nahrbtnik, poleg teh sta bili nagneteni dve najstnici, od zadaj pa me je v glavo tiš?al Katjin nahrbtnik. Voznikov malavi1del065pomo?nik je visel sklonjen ?ez nas, kaj ve? pa nisem videla. Z malce sklonjeno glavo sem uživala v divji vožnji skozi luknje vseh velikosti in oblik. Upala sem le, da sprednje steklo ne bo dokon?no po?ilo, ker je bilo res konkretno razpokano. Ko nas je policija prvi? ustavila, sem najprej pomislila, da bomo dobili kazen, ker nas je bilo preve? ali zaradi razpok na steklu ali ?esa podobnega, na koncu pa sem ugotovila, da je bil vzrok za kazen ta, da voznik na steklu ni imel neke nalepke. Vinjete najbrž. Ker se ravno nikomur od nas ni mudilo, smo mimogrede zavili še do centra mesta, kjer je voznik sko?il pla?ati kazen, nato pa nadaljevali.

malavi1del013Ljudje imajo o Afriki pove?ini napa?no predstavo, ?eš da je revna, temna in polna la?nih ljudi, vsekakor potrebna pomo?i. Brez pretiravanja imajo pred o?mi tisti 'zlajnan' Unicefov oglas ubogega la?nega mal?ka z mušicami po obrazu in žalostnimi o?mi, ki naprošajo za pomo?. Televizijska realnost je vsekakor krivi?na in izkrivljena v mnogih primerih. Kot zanimivost naj tudi omenim, da muh nimajo samo tam, ampak tudi drugod po svetu, otroci pa so tam veliko bolj nasmejani in sre?ni kot marsikateri razvajeni belski otroci. Vedno znova me preseneti, kako lepo so vzgojeni, skrbni in zaš?itniški do svojih mlajših bratcev in sestric. ?e se tu skoraj stepejo med seboj, kdo bo dobil ve?ji kos torte, tam starejši brat oziroma sestra poskrbi, da mlajši vedno dobi prvi in da je sit, preden si vzame hrano zase. Sprašujem se, ali je pri šestih letih bolj impresivno to, da si znaš sam zavezati ?evelj ali da cel dan nosiš mlajšega brata/sestro naokoli na hrbtu? Hm. Pa tudi lev, ki se stoodstotno prosto sprehaja po mestu (poleg mnogih drugih krvolo?nih živali) me ni pojedel. Kakšna sre?nica sem! No, šalo na stran, za kakšno tako živalsko doživetje je treba odšteti kar nekaj bankovcev – zastonj te niti lev ne poje niti slon ne potepta. Ko sem ravno pri teh, zagotovo ne morem izpustiti Nacionalnega parka Liwonde. Ta leži na jugu države, približno 140 kilometrov severno od Limbe ob reki Shire. Park je razmeroma majhen, poleg tega pa se tudi z raznovrstnostjo živali ne more ravno pohvaliti. Videti je mogo?e razli?ne vrste antilop in opic, svinje, krokodile, povodne konje ... 'Velikih petih', kot pravijo levu, bivolu, leopardu, malavi1del192nosorogu in slonu, se razen zadnjega ne da videti. Na števil?nost slonov so seveda najbolj ponosni, teh  je namre? okoli tri tiso? in kot vse živali, se prosto sprehajajo po celotnem parku. Ni? kaj nenavadnega ni, ?e med drugim zaide v kamp in se sprehodi mimo šotora, polomi kakšno vejo na sosednjem drevesu in malo nasmeti dvoriš?e. Oglašanje slonov spominja na mešanico kruljenja želodca in nekakšno grgranje, prihaja pa iz globine nosu, goltanca in trobca. Medtem ko jih ljudje komajda slišimo, se oni z njimi sporazumevajo in jih slišijo tudi do deset kilometrov dale?. Se nadaljuje ...

Petra Zrimec Nabergoj
foto: Petra Zrimec Nabergoj


 

Galerija

{gallery}2014/prosti_cas/izleti/malavi1del{/gallery}

rssfeed Vam je bil ?lanek vše?? Spremljajte nas preko RSS kanala. ?e vam je bil ?lanek vše?, ga delite s prijatelji.

Email Drucken Favoriten Twitter Facebook Myspace Stumbleupon Digg Technorati blogger google reddit Yahoo
 
Pasica
 
Pasica
Pasica

Iskalnik

Twitter


© CarAndUser.com | 2021 | Vse pravice pridrĹľane | info@caranduser.com