DomovEkipaO nasCenik storitev

Slovenski vozniki in dež

Slovenski vozniki in dež

 

„Voznike opozarjamo, da na razcepu Zadobrova nastajajo zastoji“. „Zastoji tudi na ljubljanski severni obvoznici med priklju?koma Bežigrad in Koseze proti razcepu Kozarje zaradi prometne nesre?e“. „Do prometne nesre?e je prišlo tudi na dolenjski avtocesti pred priklju?kom Višnja Gora v smeri proti Novemu mestu.“

To je le nekaj obvestil, s katerimi so nas radijske postaje prejšnji konec tedna dobesedno zasipavale. Razlog pa dež, svojo piko na i je dodala še polna luna. Prometna nesre?a vsakih nekaj kilometrov, dolgi zastoji na odsekih, kjer obi?ajno niti v konicah ne pride do njih. Zakaj slovenskim voznikom vožnja v deževnem vremenu povzro?a tako hude težave, da vozimo prakti?no kot dan po opravljenem vozniškem izpitu? Razloge lahko iš?emo predvsem pri sebi in ne vremenu. Težava je v tem, da velika ve?ina ljudi vozi le zato, da se med tednom zjutraj pripelje v službo in ob 16. uri krene proti domu. Med vožnjo po?nemo vse. Jemo, pijemo, telefoniramo, pišemo kratka sporo?ila, posodabljamo statuse na družabnih omrežjih, celo beremo, po?nemo skratka vse kar spada v doma?o dnevno sobo in nikakor ne na cesto. Že ob lepem vremenu in normalnih razmerah na cesti nobeno od teh dejanj v nobenem primeru ni opravi?ljivo, kaj šele v dežju ali celo hudem nalivu.

Druga težava je morda to, da se z vozimo samo in zgolj zato, da se nekam pripeljemo. Zaradi tega ve?ina voznikov ni skoncentirana na vožnjo, misli jim „bezljajo“ povsod drugje, poleg tega pa niti približno ne pozna svojega avtomobila. Mnogi ne vedo kako se njihov avtomobil obnaša v razli?nih razmerah, mnogi ne vedo niti, v kakšne pnevmatike je obut njihov avtomobil. Vse to privede do tega, da svojemu „jeklenemu konji?u“, ki nam v resnici iz dneva v dan služi kot kakšna težko „oprtana mula“, niti približno ne zaupamo in peljemo tako kot bi z neba padale prekle, cesta pa kot bi bila ena velika ledena ploskev. Seveda nas opozarjajo, in tudi mi ?lank-2zagotovo mo?no priporo?amo prilagajanje voznim razmeram, a to nikakor ne pomeni, da po avtocesti peljemo 90 kilometrov na uro, seveda po prehitevalnem pasu, po možnosti z ugasnjenimi lu?mi. Spet smo tukaj. Mnogi svoj avtomobil poznajo tako slabo, da ne vedo niti, da ?e imajo stikalo žarometov postavljeno na „samodejno“, pri mnogih avtomobilih gorijo le sprednje dnevne lu?i, zadnje pa so povsem ugasnjene. Takšen voznik je ob nalivu, ko vidljivost manjša še megla, prakti?no popolnoma neviden in eden izmed glavnih potencialnih razlogov za nalet.

Na drugi strani so objestneži, ki so sveto prepri?ani, da svojo pregrešno drago „bemfo“, ki je opremljena z vsemi mogo?imi in nemogo?imi sistemi, poznajo do obisti in da se jim ne more zgoditi ni?. 160 kilometrov na uro v najve?jem nalivu … „mala malica“. En sam tako imenovan „akvaplaning“ je povsem dovolj za hudo prometno nesre?o, ve? kilometrske zastoje in ponovno ogromno slabe volje vseh udeležencev v prometu.

Na koncu pa še to. Spet se ponavljamo in ponavljali se bomo, dokler bomo vsak teden z avtomobili, ki niti niso naša last, naredili ve? tiso? kilometrov. Zakaj za vraga vozimo po prehitevalnem pasu, ?e na voznem ni nikogar (z namenom imata vsak svoje ime)? In za kaj za vraga se še vedno, po stoterih opozorilih in naprošanjih, ko stojimo v koloni ne znamo razvrstiti ob rob svojega pasu in v sredini narediti prostora za intervencijska vozila? Smo res tako zelo trdoglavi in zaverovani v svoj volan v eni in telefon v drugi roki? Spoznavajmo svoj avtomobil, spoznavajmo njegove lastnosti in svoje sposobnosti (iš?imo meje pri tem pa ne pretiravajmo), zapeljimo se kakšen kilometer dlje. Naliv naj ne bo razlog za desetine prometnih nesre? in stotine zastojev, naj bo priložnost za nabiranje izkušenj.

Zavarovalnica Triglav torej priporo?a da:

- V hudem nalivu prilagodimo vožnjo razmeram na cesti
- Bodimo vidni in prižgimo vsa svetlobna telesa (žaromete), v hudem nalivu in megli tudi sprednje in zadnje meglenke. Na ta na?in v prvi vrsti poskrbimo za svojo, v drugi pa tudi za varnost ostalih udeležencev v prometu.
- Na avtocesti vozimo po voznem pasu in prehitevajmo ?im hitreje in ?imbolj varno, pri tem pa uporabljajmo smerne utripalke. Ne zadržujmo se na prehitevalnem pasu.
- ?e se znajdemo v zastoju predvidevajmo, da je na za?etku prišlo do nesre?e in da bodo udeleženci potrebovali pomo?. Umaknimo se intervencijskim vozilom na levi (?e smo na prehitevalnem) oziroma desni (?e smo na voznem pasu) rob svojega pasu. ?e smo zadnji v zastoju nemudoma prižgimo vse štiri utripalke in na ta na?in na stoje?a vozila opozorimo tudi vozila za nami.
- Vse mote?e faktorje pred za?etkom vožnje pospravimo v prtljažnik (telefoni, ra?unalniki, tablice, slušalke, ...)
- Vozimo ?imbolj sproš?eno, misli pa naj bodo kljub temu izklju?no pri dogajanju okrog nas.
- K sproš?enosti bo brez dvoma pripomoglo tudi poznavanje voznih lastnosti vašega vozila.
- Na koncu koncev namenimo pozornost vsem udeležencem v prometu, bodimo ?imbolj pasivni, opazujmo dogajanje za vozilom ter ob vozilu in ne bodimo tako zelo zaverovani sami vase.

Mimogrede, fotografiji je posnel potnik na zadnjem sedežu.

Rok Rabi?
foto: caranduser.com


rssfeed Vam je bil ?lanek vše?? Spremljajte nas preko RSS kanala. ?e vam je bil ?lanek vše?, ga delite s prijatelji.

Email Drucken Favoriten Twitter Facebook Myspace Stumbleupon Digg Technorati blogger google reddit Yahoo
 
 
Pasica

Iskalnik

Twitter


© CarAndUser.com | 2021 | Vse pravice pridrĹľane | info@caranduser.com