DomovEkipaO nasCenik storitev

Novi prometni zakon ali metanje peska v o?i

Novi prometni zakon ali metanje peska v o?i

K pisanju tega ?lanka sta me vzpodbudili dve re?i. Ponovno poseganje po obstoje?em Zakonu o varnosti cestnega prometa (ZVCP) in žgo?a novinarska razprava.

Da smo Slovenci ljubitelji avtomobilov ni potrebno posebej poudarjati. Bleš?e?a plo?evina in zvene?e avtomobilske znamke v skoraj vsakemu tujcu, ki si ogleda našo pre?udovito državo, naseli prepri?anje, da se v naši državi cedita med in mleko. Verjetno nam je vsem zelo dobro poznano realno stanje in kar slovenski slogan bi lahko postal tale rek „Sloven?ek novega BMW-ja pelje, v želod?ku pa kislo zelje melje“.

Torej, do pred kratkim sem tudi sam zagovarjal idejo o progresivni kazni za prekrške, ki se storijo v cestnem prometu. Se pravi tisti z višjimi dohodk bi pla?evali ve?, kot tisti z nižjimi. Ve?ina se je/bo strinjala s to tezo. Toda ali je to res prav. Nek novinar je podal izjavo, da v kolikor govorimo o pravni državi, mora biti zakon za vse enak. Predstavljajte si namre?, da bi nekdo, ki ima prijeten nasmešek dobil za umor le opomin, nekdo, ki pa je mrkega obraza pa zaporno kazen za dobo 30-ih let. Resda govorim o ekstremih, vendar nekdo zaradi lastne sposobnosti, iznajdljivosti in marljivosti ne more biti za isto kazen oglobljen z višjim zneskom. Seveda tudi ni prav, da mora nekdo, ki pridno dela in prejme minimalni mese?nih dohodek pla?ati znesek, ki je enak njegovi dvomese?ni pla?i nekomu bolj premožnemu pa denimo predstavlja 1000 evrov zgolj eno dobro ve?erjo. Kakšna kazen je torej primerna? Po tehtnem razmisleku se zdi še najbolj poštena kazen, ki bi se progresivno pove?evala s ponovno storjenim prekrškom. ?e ponazorim. Za uporabo mobilnega telefona med vožnjo bi ob prvem prekršku pla?ali 50 evrov, ob drugem 200, ob tretjem 500, itd. Dolo?anje višine kazni je seveda v rokah pristojnih organov, zagotovo pa bi vsakdo pomislil, ?e se mu ponavljanje takšnih dejanj spla?a.

Vedno kadar pri?nejo politiki na plano prinašati pre?udovite ideje in predloge, imam ob?utek kot bi želeli imeti prav vsakogar za … (manjkajo?i del si bo najbolje orisal vsak sam). Morda ravno zaradi številnosti uporabnikov (udeležencev v prometu), se zdi prometni zakon vedno srž slovenske ozkogledosti. Zakaj bi bilo druga?e? Vsakdo, ki je prometni zakon malce bolje preu?il bo ugotovil, da visoke kazni popolnoma ni? ne vplivajo na zmanjševanje nesre? in števila mrtvih v prometu. Morda sem krivi?en, saj obi?ajno tisto leto, ko je zakon sprejet celo zaleže represivni ukrep, a na daljši rok zagotovo ne. Pa pri?nimo z najbolj absurdnimi dolo?ili, ki jih zakon dolo?a tj. neprilagojena hitrost. Neprilagojeno hitrost ZVCP ureja kot prilagoditev hitrosti dolo?enim prometnim situacijam, pri ?emer je uporaba ustreznega dolo?ila odvisna predvsem od dejanskih okoliš?in vsakega dogodka. Torej neprilagojena hitrost je avtomatsko v primeru, ko boste peljali po omejitvah, tovornjaku pred vami se bo stresel pesek na cestiš?e in v ovinku boste zapeljali s cestiš?a. Seveda lahko ob tem pri?akujete pla?ilni nalog navkljub dejstvu, da ste upoštevali prav vse cestnoprometne predpise. Izven naselja veljajo dolo?ilo, v kolikor ni dolo?eno druga?e, hitrosti 90 km/h, kar nekaterim že predstavlja prehitro vožnjo, toda ker pred ovinki ni dolo?ena hitrost, ki naj bi jo voznik upošteval preko serpentin, se lahko pojavi nov absurd in zopet z upoštevanjem cestnih predpisov vozite z neprilagojeno hitrostjo. Torej kdaj sploh je neprilagojena hitrost, zagotovo vedno takrat, ko ne prilagodite hitrosti cestnim razmeram? Verjetno ne. Nadalje se u?ene glave zopet rade pohvalijo, da je od leta 2007, ko je bilo na naših cestah 294 mrtvih, do leta 2009, ko je v prometu umrlo 171 oseb, drasti?no zmanjšalo število umrlih v prometu. Pa so za to sploh „krive“ visoke kazni? Sam bi o tej temi težko bil objektiven razsodnik, vendar z malo zdrave pameti ni potrebno biti veleum, da se odkrije „ti?e?ega zajca“. Po dokon?anju avtocestnega križa, predvsem na najbolj pere?ih mestih (Pomurje, Dolenjska, Štajerska), ki se je zgodil ravno v tem ?asovnem intervalu, so se bistveno zmanjšale nesre?e na regionalnih cestah, ki so bile najve?krat vzrok za nesre?e s smrtnim izidom. Odve? je omenjati, da se je slovenski vozni park povsem „prevetril“ in dandanes že težko zasledimo avtomobile brez raznih varnostnih pomagal (ABS, ESP ...) in drugih varnostnih naprav (zra?ne blazine, varnostni pasovi z zategovalniki …), ki so klju?ni pri razumevanju obravnavane problematike.

Obravnavati (pre)hitre voznike je potrebno enako kot katere koli zasvojence - le z enim varovalom. Vsakdo, ki se mu zdijo alkohol, cigarete, ali katera koli druga odvisnost osebnostno primerna, ima možnost, da to po?ne na dolo?enem mestu za katero ni dolo?ena sankcija – pri odvisnikih od hitrosti pa?, vsaj v Sloveniji, ni alternative. Je omejitev na avtocestah primerna? To odlo?itev dajem vam v presojo. Toda na avtomobilskih cestah se obi?ajno pripetijo nesre?e ravno zaradi samoumevnosti hitrosti 130 km/h, ko se razni veljaki brezsramno in seveda brez uporabe smernikov zapeljejo na prehitevalni pas. Po preu?evanju takšnih voznikov je odgovor za omenjeno po?etje sila preprost - ker predvidevajo, da nih?e ne vozi hitreje. Zatorej bi ob upoštevanju dejstva, da na prehitevalnem pasu za vami vedno preti nevarnost pomenila tudi ve?jo zbranost pri prehitevanju. Dejstvo je, da se višje hitrosti lahko razvijejo šele ob prazni cesti, zato je debata o tej problematiki tudi precej bolj obsežna. Toda dejstvo je, da avtomobili z vsako generacijo napredujejo na vseh podro?jih in ni bilo malo testnih primerkov, ko se je hitrost pri 180 km/h zdela kot nedeljsko posedanje na klopci v ljubljanskem Tivoliju. Opravi?ljivo? Zagotovo ne? Toda v tej to?ki vas vabim k prebiranju ?lanka o relativnosti hitrosti?

Nadalje alkohol. ?e obravnavamo pomembnost alkohola v slovenski zavesti se lahko ozremo samo k slovenski himni, ki v svoji prvi kitici govori o vinu. Je vino problemati?no? Nikakor ne bi smelo biti, saj so že stari Grki poznali rek „Vino je: zdravilo, hrana, strup“. Kozarec popitega rde?ega vina ob hrani, ki ima številne zdravilne lastnosti ne bi nikoli smel biti vprašljiv, vprašljivo pa postane nadaljnje po?etje, ko vina ne dojamemo ve? kot zdravilo ali hrana temve? kot opoj. Verjetno je odve? omeniti, da žgane pija?e težko kljubujejo zgoraj omenjenih argumentom. Pivska kultura je pogosto povezana z ob?o kulturo in obratno in ravno tukaj bi se lahko vsak posameznik zamislil nad svojim po?etjem. Zanimivo je, da so nekateri poslanci celo zagovorniki ni?elne stopnje alkohola v krvi. Mar ne bi bila s tem kratena ?lovekova pravica do zdravja? Ve? kot 25.000 ljudi se v Sloveniji ukvarja z vinarstvom in vinogradništvom in že tako restriktivne politike, ki se izvajajo na tem podro?ju bi stanje le še poslabšale. Ne avtomobil, ne alkohol še nista ubila ?loveka, ?lovek uni?uje in ubija sebe ter ljudi okoli sebe. Zavestno opitje do nerazpoznavnosti, in v tem primeru ni opravi?ila s katero alkoholno pija?o, bi moralo biti naklepno dejanje zoper katerega bi morala biti zagrožena še precej višja kazen kot 1.200 evrov. Zanimivo je, da se vsi storilci omenjenih (kaznivih) dejanj vedno izgovarjajo (izgovorijo), da se niso zavedali posledic, ki priti?ejo takšni malomarnosti. Je ob tem potrebno sploh še kaj dodati? Kdo se bo zavedal posledic, ?e ne vsak posameznik.

Pri vseh naštetih problematikah niso potrebne visoke kazni in strožji predpisi. Ljudje bi se enostavno morali zavedati svoje odgovornosti, ki jo sprejmejo nase kadar koli se pojavijo v cestnem prometu. Pripisovanje zaslug za manj prometnih nesre? v prometu si verjetno še najtežje nadenejo ravno zakonodajni organi, ?eravno se ravno oni najraje trkajo po prsih. In sre?no vožnjo!

Goat Rider


Mnenje posameznika ne izraža nujno stališ?a uredništva.


rssfeed Vam je bil ?lanek vše?? Spremljajte nas preko RSS kanala. ?e vam je bil ?lanek vše?, ga delite s prijatelji.

Email Drucken Favoriten Twitter Facebook Myspace Stumbleupon Digg Technorati blogger google reddit Yahoo
 
Pasica
 
Pasica
Pasica

Iskalnik

Twitter


© CarAndUser.com | 2021 | Vse pravice pridrĹľane | info@caranduser.com