Kot so Švedi na lanskem okoljskem zasedanju v New Yorku napovedali, so te dni tudi izvedli – in se poslovili iz zadnjega dizelsko gnanega vozila v svoji proizvodni liniji. Iz Volvove tovarne v Belgiji je namreč zapeljal poslednji dizel, in sicer v nosu modela XC90.
Volvovi dizelski motorji, predvsem tisti 5-valjni, so dolgo čas veljali za sinonim učinkovitosti in zanesljivosti. Švedi so prepričani, da so prav sajasti agregati tlakovali pot Volva med premijske znamke, vendar so danes nastopili drugi časi. Električna revolucija se je odvila hitreje kot si je verjetno sleherni pred leti predstavljal, prav tako pa so regulatorji močno zaostrili predpise glede emisij. Še pred petimi leti so pri Volvu izdelovali večinoma dizelsko gnane modele, te dni pa se od dolgoletne tradicije poslavljajo.
Danes večino njihovega prodajnega portfelja predstavljajo elektrificirani modeli. Lani so delež povsem električnih vozil povečali za 70 odstotkov oziroma na tretjino lasne prodaje. To Skandinavcem vliva samozavest, da je električna smer, prava smer. Še pred popolnim preklopom na 100 % električno gnane modele pa bodo v ponudbi ohranili tako hibridne kot priključno-hibride različice.
Strnjena dizelska zgodovina Volva
1979
Na pragu 1980-ih niti Švedska niti Evropa nista veljali za dizelski trg. Tisti, ki so takrat kupovali dizelske avtomobile, so bili, ali taksisti ali potniki na dolge razdalje. Toda ljudje so počasi začeli opažati prednosti učinkovitejših dizelskih motorjev in povpraševanje je bilo v porastu. Volvo je prisluhnil kupcem in predstavil prvi dizelski avtomobil – Volvo 244 GL D6. Motor je bil zmogljiv, zelo učinkovit in velja za prvi šestvaljni dizelski motor na svetu v osebnih vozilih.
2001
Dizli so dobili povsem nov zagon. Ob lansiranju modela V70 je Volvo prvič predstavil svoj lastni dizelski motor. Petvaljni motor, izdelan v tovarni pogonskih sklopov Volvo v Skövdeju na Švedskem, je postal velika uspešnica in je kasneje poganjal številne Volvo modele po vsej Evropi. Izdelan je bil v več različicah, tudi v zmogljivi, ki so jo uporabili celo na dirkališču z modelom S60 Challenge. Legendarni petvaljnik so uporabili tudi v pomorskem oddelku Volvo Penta.
2008
To leto velja za nov mejnik pri Volvovih dizelskih motorjih, saj so predstavili majhen a zelo učinkovit Drive-E 1,6-litrski agregat. Ta je lahko z enim polnjenjem opravil do 1.300 km in je zaradi izredno nizkih emisij nekaj časa veljal za »zeleni motor«.
2012
Volvo V60 D6 postane prvi priključni hibrid z dizelskim motorjem. Takrat je veljal za tehnično najnaprednejši model doslej – električni, hibridni in zmogljiv avtomobil hkrati. Na elektriko je lahko prevozil do 50 kilometrov, skupni doseg pa je znašal do 1000 kilometrov. Z 215 konjskimi močmi dizelskega motorja in 70 konjskimi močmi elektromotorja je do stotice pospešil v 6,2 sekunde.
2013
Drugič v zgodovini Volvo lansira povsem lastno razvito in izdelano družino dizelskih motorjev VEA (Volvo Engine Architecture). Kombinacija višjega tlaka vbrizgavanja in edinstvene tehnologije i-ART velja za revolucionarno v dizelski industriji. Vozniki tako gnanih modelov lahko uživajo v nižji porabi goriva, nižjih emisijah in visoki zmogljivosti. Novi motorji so uporabljeni v različnih modelih in so postali uspešnica v drugi generaciji XC90. V uporabi so do konca in poganjajo zadnja dizelska motorja v V60 in XC90.
2023
Volvo odstopi od uporabe motorjev z notranjim izgorevanjem s prodajo deleža v Aurobayu, skupnem podjetju za motorje z notranjim izgorevanjem, ki ga tvori skupaj z Geely Holding.
Blaž Likovič
foto: Volvo