Hiter prehod iz klasičnih na električni pogon je bil pogojen s kupovanjem znanja izven lastne hiše. Majhna ozko orientirana podjetja so imela znanje in deloma tudi razvoj, medtem ko imajo velike korporacije sredstva za uresničitev integracije celotnega znanja v celoto, ki ji pravimo električno vozilo.
Tudi pri Volkswagnovi skupini so se na veliko povezovali s podjetji, ki so močno olajšala prehod na alternativne vire, sedaj pa so očitno dovolj pripravljeni za zagon lastnega razvojno-raziskovalnega oddelka. Pri tako veliki korporaciji to pomeni celotno tovarno dedicirano električni mobilnosti, ki se bo v prvi vrsti ukvarjala z razvojem električnih pogonov, pulznih pretvornikov in sistemov za uravnavanje toplote.
Pulzni pretvornik je ključna komponenta električnega pogona, saj pretvarja enosmerni tok iz baterije v trifazni izmenični s katerim se napaja elektromotor oziroma več njih. Zato je to ena poglavitnih komponent z vplivom na zanesljivost, varnost in nenazadnje tudi učinkovitost vožnje med pospeševanjem in rekuperacijo zavorne energije. Težave pri manj kvalitetnih pulznih pretvornikih se izražajo v obliki toplotnih izgub, kar poveča zahteve po hlajenju in s tem lastno porabo vozila.
Dodatno naj bi se pri Volkswagnu lotili razvoja povsem novih rešitev s področja uravnavanja toplote. Današnji sistemi so sestavljeni iz številnih komponent in kopice vmesnih povezav (kablov), medtem ko so pri VW prepričani, da je prihodnost v manjših kompaktnejših izvedbah toplotnih modulov. Slednji bodo nadzirali tako klimatizacijo vozila kot uravnavanje temperature visokonapetostne baterije kar naj bi znatno vplivalo na avtonomijo vozila in možnost hitrega polnjenja.
Nove rešitve bodo seveda vgrajene v namensko Volkswagnovo modularno platformo MEB+, ki je nadgradnja trenutne MEB arhitekture ma kateri sloni aktualna VAG-ova flota – od Audijeve e-tron družine, do Cupre Born, Škode Enyaq iV pa vse do Volkswagnovih ID modelov.
Blaž Likovič
foto: VW